Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Za slovo na zasneženi Triglav (2864 m)


            [email protected]


www.gornik.si



Triglavska pobočja nad
Konjskim sedlom


Mišeljski Konec s Konjskega sedla


Gams


Če lužicam pod Slemenovo
špico
rečemo jezerca ...


... potem sta pod Planiko tudi
(najmanj) dve jezerci, "krivca"
zanju pa sneg in sonce.


Rjavec z Nogo


Planinka pri Planiki; zadaj
Veliki in Mali


Gaženje proti "steni"


Leta 1867 je kot prvi narisal
panoramo s Triglava 


Okenci ...


... pod vrhom


Aljažev stolp na vrh
Triglava vabi ...


Razgled(i) s Triglava:
Zgornje Kriško jezero


Dovški križ in Kukova špica
zadaj Nizke Ture, spredaj
grebena Šplevte in Kopic


Jalovec in Mangrt; med njima
Kamniti lovec; nad Mangrtovo
levo ramo Hochgall, levo zgoraj
Monte Coglians/Hohe Warte.


Prisojnik/Prisank in Razor;
zadaj Visoke Ture z Velikim
Klekom
na čelu


Kraljica Visokih Tur:
Hochalmspitze


Najvišjja gora v triglavski
panorami: Veliki Klek


Kanjavec in oddaljeni ...


... Krn. Točno za njim so
Benetke. Če seveda vmes ni
meglenega morja ...


Spredaj Loška stena (Vrh
Krnice, Oblica, Oltarji in
Briceljk); iz megle kukata Monte
Amariana in Monte Pisimoni;
zadaj Dolomiti (Monte Pelmo,
Marmolada, Antelao in Sorapiss)



Panorama v Aljaževem stolpu.
Izbral sem domači del.


Spominska plošča na stolpu


Veliki Draški vrh in Tosc


Krnska skupina


"Škaf" pod Malim Triglavom


Rjavec je slabe volje. Kar
poglejte ga, kako grdo gleda.
Za njegove "oči" je zaslužna
tehnika ...


Dvoglavi Kanjavec


Rjavec. Tokrat brez oči ...


Ogradi in Debeli vrh s
pobočja nad Planiko; zadaj
Spodnje Bohinjske gore
 

Arhiv: Gorniška potepanja

sreda, 23. november 2011, ob 05:35, Gorazd Gorišek, ogledov: 6230

Utrinek za triglavskim grebenomDvestota in hkrati zadnja Gorniška potepanja: Ustvarjalcem spletne strani Gore-ljudje želim pri nadaljnjem delu veliko uspeha, vsem skupaj pa, da bi v gorah doživeli še mnogo lepega. Srečno!

 
Očak v beli preobleki

Zagotovo se vsi dobro spomnite, s katerimi besedami je dohtar Janez Presečnikovi Meti želel dopovedati, da so njeni lasje zaklad in ne nekakšna Triglav ...... s poledenelimi skalamigrda, lisičji barvi podobna griva, kakor so jo zmerjali – in jezili obenem – navihani vaški otročaji. Če malo sfriziram Tavčarjev stavek in ga prestavim k enemu od simbolov slovenstva, bi zapisal takole: Povejte mi, k(e)daj je naš Triglav najlepši? Ali ne tedaj, kadar ga prekrije debela snežna odeja? Takrat, ko belina okrasi njegova strma pobočja in ko si narava skuša odpočiti od vseh človeških domislic, ki jih je očak deležen na višku hribovske sezone. Če bi znal govoriti, bi nam verjetno rad povedal, da velikokrat zares pretiravamo. A za kralje, pravijo, se spodobi nekaj milosti. Triglav je ima zvrhano mero, saj je z mnogimi »grebensko-stenskimi« preureditvami in obilo udobja v postojankah pod njim postal dostopen vsakemu količkaj pripravljenemu planincu. Vendar je tako samo v kopnem. Ko zapade sneg, gora ne pozna šale, vzpon nanjo pa postane zelo zahteven, zato je obisk – vsaj v primerjavi s poletno gnečo – precej manjši.

Rjavina s Konjskega sedla

Tríglav ali Trigláv?
Ste kdaj pozorni na to, kako izgovarjate ime našega velikana? Vsi Tríglav ali vendarle kdo tudi Trigláv? Vilko Mazi, prvi slovenski logoped, sicer pa tudi Triglav z Malega soimenjakaTriglav z Mokre skalenavdušen kartograf, planinski pisec in še marsikaj (med drugim je narisal tudi razgled s Triglava, ki si ga lahko ogledate na zemljevidu Planinske založbe), se je zelo zavzemal, da bi ga naglaševali na »a«, toda očitno tudi njegovo dolgo, skoraj stoletno življenje ni pomagalo, da bi se Trigláv »prijel«, čeravno naj bi bilo to precej bližje izgovorjavi domačino (trguóu). Poleg Mazija sta se za to zavzemala tudi Rudolf Badjura in Tine Orel. Brez uspeha. Izvor imena ni popolnoma pojasnjen. Večinoma se piše in govori o dveh različicah, ki bi jim po domače lahko rekli Grebenski detajlbožanska in oblikovna. Spominska plošča Valentinu Vodniku pod vrhom TriglavaPomorjansko božanstvo Trigelawus po nekaterih teorijah nima nič skupnega z našo najvišjo goro, drugi ga povezujejo s praslovanskim ali celo keltskim bogom. Kdo bi vedel … Zagotovo pa drži, da je veliki večini Slovencev sveta gora … Druga teorija je bolj priljudna in domača, četudi moramo za to, da vidimo tri glave, »vklopiti« precej domišljije ali pa se potruditi na katerega od bližnjih južnih razglednikov, med katerimi nosi štafetno palico debelušasti Tosc. Leva glava je Rjavec (2568 m), najvišja seveda glavni vrh, desna pa Mali Triglav (2725 m). Nadmorski višini obeh sosedov sta dovolj zgovorni, da podobe s slovenskega grba ne bomo uzrli. Zanimivo je tudi razmišljanje Stanka Klinarja, ki domneva, da ne gre za boga s tremi glavami, temveč za njegovo hudobno različico, ki ljudem tre (velelnik treti) glave ... Kakorkoli, Triglav je torej, vsaj v imenoslovnem smislu, ohranil tančico skrivnosti.

Letnica postavitve Aljaževega stolpa

Aljaževa pot od doma do doma
Spominska gorniška pot od doma Jakoba Aljaža v Zavrhu pod Šmarno goro do Aljaževega doma v Vratih povezuje kraje in vrhove, kjer je véliki Slovenec pustil Najvišja točka Aljaževe poti od doma do domaNa vrhu naše domovinesvojo sled. Pot se sprva vije po Gorenjski ravni, nato pa v silovitem »crescendu« skoči na Storžič. Z njega sestopi na Kriško goro, skozi Tržič doseže Brezje, nato pa zopet krene v visokogorje, na grebene in vrhove Karavank: Begunjščico, Stol, Golico in Dovško Babo. S slednje se pot nadaljuje na Dovje, skozi dolino Kot doseže Staničev dom, Kredarico in Triglav, ki je seveda najvišji vrh spominske poti. Cilj je Aljažev dom v Vratih, s katerim resnično poveže dva doma Jakoba Aljaža. Pot ni označena s posebnimi markacijami, gornike pa na spominskih točkah pozdravijo ploščice s podobo triglavskega župnika, imenom in nadmorsko višino ter zaporedno številko spominske točke. Triglav je enaindvajseta oziroma predzadnja točka Aljaževe poti. Več o tem si lahko preberete v vodniku, ki ga je leta 2000 izdal Gorniški klub Jakob Aljaž iz Medvod.

Visoka Vrbanova špica in Rjavina s Triglavskim domom na Kredarici

Pristopi na Triglav
Toliko jih je, da bi lahko vsakemu posvetil svojo objavo. Z Biserko sva na očaku stala že pred mnogimi leti, precej kasneje po najlažji smeri splezala čez Dom Planika s Triglavom v ozadjuOd Planike se samo na Triglav pride po ovinku ;-)Steno, vmes pa še velikokrat zahajala v njegovo kraljestvo. Zdi se mi prav, da v zadnji objavi pozornost še enkrat namenim Njemu. Tokrat prostopu iz Krme, ki je pozimi zagotovo najbolj obljuden, ker pa se velika večina povzpne do Triglavskega doma na Kredarici, bom rajši zavil »korak« vstran in opisal pot mimo Doma Planika. Južno pod Triglavom, na visoki planoti Ledine, so pobudniki za ustanovitev društva Triglavski prijatelji prvo kočo postavili že leta 1871 in ji nadeli zelo slikovito ime: Triglavski tempelj. Prva planinska koča v naših gorah je že čez štiri leta propadla. Pred prvo svetovno vojno je avstrijski Turistovski klub zgradil Dom Marije Terezije, ki pa je po plesu orožja dobil od novih gospodarjev tudi nov naziv: Aleksandrov dom. Po drugi vojni je postojanka dobila današnje lepo ime, ki bi zelo težko komu ne bilo všeč.

Škrlatica, Rokavi in Oltar z Malega Triglava; zadaj Nizke Ture

Kako daleč se bomo lahko v zimskem času pripeljali v Krmo, je odvisno od višine snega, pridnosti »oračev«, zgodnje ure, ekološke zavesti, vrste vozila in Meglena Krma s PlešeGams nad Konjskim sedlomnjegove obutve, vztrajnosti in (nes)pameti šoferja ter verjetno še česa. Čez Plešo dosežemo ravnico Vrtača, stopnico višje pa še večjo kotanjo Malega polja. Nad njo se povzpnemo do velikega pastirskega stanu na planini Zgornja Krma. Nato smo kmalu pri studencu in razpotju, kjer krenemo levo in se po desni strani izrazitega pomola, Kurica imenovanega, povzpnemo na Konjsko sedlo, kjer se priključimo stezi od Vodnikovega doma. Desno se odcepita poti na Kredarico in k Staničevemu domu, mi pa nadaljujemo v zahodni smeri. Ko se pot obrne proti severu, se lahko s sedelca ob njej povzpnemo na bližnjo Mokro skalo (2262 m). Zemljevidi ji zelo dolgo niso namenjali pozornosti. »Usmilili« so se je šele v zadnjih letih. Ime lahko kakopak najdemo v Tumovem Imenoslovju Julijskih Alp.

Zimska idila vrh Triglava

Do Planike ni več daleč, nad njo pa se svet kmalu postavi precej bolj pokonci. Že res, da je v kopnem planikin pristop na Mali Triglav na glasu kot lažji od Od Planike ...... na Mali Triglavonega s Kredarice, vendar je, če drugega ne, precej manj obljuden. Drugače povedano, možnosti, da bomo naleteli na gaz, je precej manj kot od vedno odprtega Triglavskega doma. Z Ledin se sprva rahlo spustimo, nato pa zagrizemo v strmino. Povzpnemo se do strmega žlebu, ki ga lahko imenujemo tudi Triglavska vrata, nad njim pa čez odprto pobočje dosežemo Mali Triglav. »Ograjeni« grebenski del poti je seveda skupen, kdor ima kakšne posebne želje in za stranpoti tudi dovolj izkušenj, pa mu lahko Triglav ponudi obilo možnosti, tudi (ali predvsem) v zimskem obdobju.

Dan se poslavlja ... Rjavec.

Za konec
Če nadaljujem misel iz prvega odstavka, bi lahko dodal, da je bil Triglav za naju najlepši takrat, ko sva bila sama na gori. V tistem čudovitem dnevu – ob koncu Grebenski sestop z vrhaNa prehodu pod Kuriconovembra je bilo – je bil Triglav, patetično rečeno, samo najin. V »steno« nad Planiko sva vstopila prva. Sledi ni bilo. Tudi z Malega Triglava proti vrhu sva sama »orala ledino«. Čeprav snega ni bilo ravno v izobilju, je veliko markacij in varoval uživalo pol leta dolge počitnice. Vreme nama je odlično služilo. Videlo se je tako daleč, kot ob najinih obiskih na očaku še nikoli. Na začetku zime dnevi niso ravno najdaljši. Večino sestopa nama bi brez svetilk, kljub romantičnim zvezdam na nebu, ne bilo lahko.

Debeli vrh in Mišeljski Konec od Planike

Sonce se je poslovilo, ko sva bila še visoko nad Konjskim sedlom, poslavljajo pa se tudi Gorniška potepanja. To je bilo zadnje, dvestoto nadaljevanje. Najlepše se zahvaljujem vsem, brez katerih Gorniških potepanj zagotovo ne bi bilo. Ne bi rad našteval, ker bom zagotovo koga pozabil. Še enkrat iskrena hvala! Ustvarjalcem spletne strani Gore-ljudje želim pri nadaljnjem delu veliko uspeha, vsem skupaj pa, da bi v gorah doživeli še mnogo lepega.

Srečno!

Gorazd Gorišek

Komentiraj (13):

Dušan Škodič, sreda, 23. november 2011, ob 06:29

Skoraj dve leti sem ga moral nagovarjati, da se je lotil teh Gorniških potepanj - nato pa še dvakrat toliko, da je vendarle odnehal :))

Dvesto tednov zapored pripraviti tak obsežen in kvaliteten prispevek ter ga še postaviti na portal v estetsko zaokroženo objavo - ki ni le prgišče fotografij s trenutnimi razmerami in občutji, je delo vredno velikega priznanja. Še posebej sedaj, ob majhnih otrocih. Z Gorniškimi potepanji smo dobili obsežen arhiv zanimivih idej za sprehode, ture in izredno zahtevna brezpotja, ki se jih bomo vsak po svojih močeh še dolgo in radi posluževali.
Pustimo se torej presenetiti, kaj nam bo Gorazd nekoč pripravil kot nadgradnjo teh spletnih objav ...

Dušan

Marjeta Štrukelj, sreda, 23. november 2011, ob 08:31


Po uvodnem stavku sem najprej nejeverno zajela sapo in pomislila na zadnje objave, ki si po kakovosti v crescendu sledijo na oltar ljubezni slehrnega slovenskega gornika.

Z vsako objavo znova smo bralci Gorniških potepanj čutili večjo strast in zavzetost avtorja, rastočo strokovnost in odličnost, ki, razumljivo, mora iz okvirov sicer izjemnega portala GL, in prerasti v knjižno izdajo - nič manj ne pričakujem(o) v zameno - zato hvala in srečno, Gorazd! Vmes pa skozi kakšne duri tu in tam le pokukaj v naš vsakdan. Z veseljem bomo brali in tu in tam ubrali stopinjo po tvojih sledeh in svojih močeh.

Andrej Mašera, sreda, 23. november 2011, ob 09:44

Hvala ti Gorazd za izjemno delo, ki si ga opravil. Pogrešal bom tebe, Biserko in vajine ture na GL.
Andrej

Boris Kumer, sreda, 23. november 2011, ob 13:27

Gorazd, vem da veš, kako cenim tvoje ustvarjanje na GL, zato so dodatne besede o tem odveč. Jasno mi je tudi, da brez Biserke Gorniška potepanja ne bi bila taka kot so bila, pa tudi toliko časa nam jih ne bi bilo dano spremljati, zato gre z moje strani zahvala obema! Razmišljam pa tako: v dvoje sta spravila skupaj dvesto (in več) krasnih hribovskih izletov in prav firbec me matra koliko neki jih boste opravili v štirih?! Prepričan sem, da mnogo. Prepričan sem tudi, da ti hvaležne publike ne bo manjkalo, če se kdaj odločiš vaša družinska doživetja deliti z nami ...

Boris

Zlatko Kolšek, sreda, 23. november 2011, ob 14:38

Gorazd, lepo te je bilo brati in ogledovati DOBRE fotografije!!
Pogrešali vaju bomo ...
Lp, Zlatko

Anže Čokl, sreda, 23. november 2011, ob 16:40

Pohvale za tako vztrajnost in doslednost, objave pa lepe in zanimive.

Stane Škrjanec, sreda, 23. november 2011, ob 18:31

Gorazd, ko sem zjutraj na telefonu prečital naslov tvoje tokratne objave, sem pomislil, le kaj ima tokrat za bregom ...
Potem sem uvidel, da misliš resno.
O kvaliteti tvojih prispevkov ne gre izgubljati besed. Nedvomno zelo kvalitetno delo, ki si zasluži globok priklon. Priznam, da sem se sem pa tja vprašal, kako neki zmoreš (čeprav še predobro vem, kdo ponavadi podpira (vsaj) tri vogale pri hiši).
Hvala za vse. V Gorniških potepanjih. Prepričan sem namreč, da v penzijo še zdaleč ne misliš iti, saj si te enostavno ne predstavljam sedeti križem rok (kaj šele nog).

Srečno.

Vid Pogačnik, sreda, 23. november 2011, ob 20:46

Gorazd, hvala obema, Biserki in tebi!

Tudi jaz sem prepričan, da se boš kmalu spet oglasil - na drugem mestu, v drugačni obliki morda, ampak dokler se bo vaša družina potepala po hribih, toliko časa ti in tvoj fotoaparat ne bosta molčala, kajneda ne!

Vid

Stojan Torkar, sreda, 23. november 2011, ob 22:53

Srede ne bodo več popolne, škoda. Hvala Gorazd tebi in tvojim, da smo lahko bili z vami na vaših potepanjih. Bom pa živel v pričakovanju še.....
Gorniški pozdrav, Stojc.

Marjan Bradeško, četrtek, 24. november 2011, ob 07:52

Gorazd. Opravil si izjemno delo in mnogim polepšal dneve - obudil spomine in odprl nove cilje. Vsa družina je sodelovala, včasih kar nisem dojemal, kaj vse in koliko tega počnete. Naj tvoji prispevki tule še dolgo odmevajo s Trigláva :-) Ja, Tríglav, Trigláva - so včasih rekli. Piši pa še naprej - pili svoj pretanjeni čut za naravo, besedo in sliko še naprej, kamorkoli že boš zapisoval - pa četudi bo to le v spomin. Hvala.

Aleš Zdešar, četrtek, 24. november 2011, ob 14:23

Dobre stvari je potrebno pohvaliti in jim dati posebno vrednost. Hvala za to, da si delil svoja doživetja s preostalim svetom, na izredno kvaliteten način. V dobi facebooka je to zelo zahtevno početje.

Tomaž Ogrin, četrtek, 24. november 2011, ob 14:59

Prav taki in tile prispevki Gorazda nas delajo močne, da branimo lepote Slovenije pred podivjanimi politiki. Pred Barbari. Prednamci so jih branili tudi v socializmu pred podobnimi, ki zanikajo duhovno, doživljajsko in kulturno plat sveta, v katerem živimo.

Alenka Mihorič, četrtek, 24. november 2011, ob 21:09

Pridružujem se gornjim zahvalam in mnenjem.
Gorazd, veliko dobre volje še naprej!
Alenka

eXTReMe Tracker