A je še kdo, ki ne pleza?
Sezona je v polnem teku in včasih se človek vpraša, ali je v naši ljubi deželici sploh še kdo, ki ne pleza. A ni treba daleč, da ostanemo v steni sami, brez gneče in bojazni, da nas bo na vstopu v smer pričakala kakšna naveza ali dve. V obilici vzponov je treba narediti neko selekcijo ob pregledu tedna in jih nekaj izpostaviti, saj za vse ni prostora, niti pomena. Merilo za objavo sigurno ni le težavnost smeri, ampak še marsikaj drugega, zato si le vzemite kako minuto in pošljite informacije o svojih vzponih na alp.ple@planid.org.
Domači hribi
Ko se na isto vrv navežeta Andrej Grmovšek in Luka Lindič, je jasno, da se bo plezalo v pravem pomenu besede. Tudi tokrat je bilo tako. S hribov sta se vrnila z novo smerjo. V predostenju Križevnika sta preplezala Rajčevo smer (8a, 250 m). V smeri gotovo ne bo gneče, morebitni ponavljalci naj ne pozabijo vzeti s seboj dovolj metuljev in dobre psihe.
Obiska je bila deležna divja, SZ stena Vršaca, kjer je bil opravljen odličen vzpon. Člana SMAR, Tadej Krišelj (AO Kamnik) in Nejc Marčič (AO Radovljica) sta opravila verjetno prvo prosto ponovitev smeri Steber (VI, A3/V, 350 m) in jo ocenila z VIII+/VIII. Smer sta prva preplezala Edo Kozorog in Slavc Svetičič davnega leta 1984, Slavc je nato sam leta 1989 opravil še prvo zimsko ponovitev smeri. Glavni akterji te smeri so primorski plezalci. Prvo ponovitev sta namreč opravila prav tako Primorca, Darko Podgornik in Miranda Ortar. Člani SMAR so očitno dobro "naspidirani" in vse kaže, da se vračajo časi, ko bo v kakšni steni kak "čudak" oddrvel mimo nas (mogoče bo plezal gor, mogoče dol) in se bomo samo čudili njegovi hitrosti in opremi,.... pa ne se sekirati, verjetno bo kak SMAR-ovec.
Boštjan Mikuž (AS Ajdovščina) je za svojo izpitno turo dobil pohvale vreden cilj. Z Blažem Graparjem (AO Rašica) sta plezala v redko obiskani severozahodni steni Planje. Izbrala sta Slavčevo smer Skender beg (VI+/V, 500 m). Gneče v smeri, ki jo je Slavc splezal sam leta 1989, zagotovo ni bilo.
Mitja Filipič in Monika Korenč (AO Nova Gorica) sta očitno ljubitelja manj obleganih, samotnih sten in tudi malo daljši dostop jima ne predstavlja ovire, prej izziv. Trenta je kot nalašč za ljubitelje samote. Tokrat sta se podala v malo komu znani Pelc nad Klonicami, kjer sta plezala Čašo opojnosti (V/IV, 400 m) in najverjetneje opravila 2. ponovitev smeri.
Ursula Hribernik in Gorazd Pipenbaher (AK Slovenska Bistrica) sta se podala v mogočno ostenje nad Mangartskimi jezeri. Plezala sta smer Perissutti – Piussi (VI-, 500 m, Levi Piussi) v severni steni Vevnice. Pred tem sta plezala še v Velikem Draškem vrhu Spominsko smer Dr. Tomaža Ažmana (VI+/ V-VI, 400 m).
Stena se šibi pod vsemi obiski v svojih smereh. Poleg vseh klasik, ki se plezajo skoraj vsakodnevno, je Matej Kladnik 30. 6. s soplezalcem (Majo Lobnik, AK Vertikala) opravil verjetno 2. ponovitev smeri Nasmeh (6, 400 m) v zahodni steni. Smer sta lani prva preplezala Miha Lampreht in Franček Knez. Prostora za nove smeri v najbolj znani slovenski steni pa tudi še ni zmanjkalo. Sicer že nekaj časa nazaj, 30. junija sta Janko Oprešnik - Zumba in Tomaž Berglez (oba AK Slovenska Bistrica) v bližini Slovenske smeri preplezala novo. Smer sta poimenovala Pohorski lonec (VI /V+, IV–III, 800 m, 9 h).
Medtem ko se kar nekaj Korošcev potika po odpravah, tisti doma ne počivajo. Rok Tretjak in Ivan Štornik (AK Ravne) sta v severni steni Laneža (v bližini Raduhe) preplezala novo smer Pa si šla, ti M. (IV/II-III, 100 m).
Hribi tujina
Veliko slovenskega obiska so deležni tudi Dolomiti. Med vzponi v tamkajšnjih stenah ne moremo mimo vzponov Tanje in Andreja Grmovška. V Cimi Scotoni sta preplezala redko plezano smer Via Luciano Da Pozzo (7c+, 450 m), v zahodni steni Tofane sta skupaj z Markom Lukičem plezala Quel calcare nell anima (6c, 400 m), pred odhodom na odpravo pa je Andrej skupaj z Nejcem Povzekom plezal še smer Chimera Verticale (IX, 300 + 600 m) v Civetti in Gente di Mare (7a, 350 m). Bogatejši opis plezanja omenjenih smeri si lahko ogledate tukaj.
Sicer pa so množičnega obiska deležne "klasike" nad Cortino, kjer so plezali člani Obalnega AO, AO Nova Gorica, AO Domžale, AO Železničar, ČAO pa še katerega odseka.
O plezanju v stenah nad Chamonixom je vedno lepo pisati, saj se slovenski
alpinisti v tiste kraje skoraj premalokrat podajamo, čeprav predstavlja plezanje v tamkajšnjih gorah dobro popotnico za lasten napredek. Tokrat je tam plezalo kar pet članov AAO in en član AO Tržič. Jan in Miha Podgornik, Brane Gračnar, Davor Ržek, Simon Černe in Nejc Klemenčič so preplezali lepo število sicer nekoliko krajših smeri nad ledenikom Mer de Glace v stenah Aiguille de Roc, Tour Rouge, Tour Verte in Pointe des Nantillons. Uživali so v smereh: Amok (ED-, 6b+/6b, 250 m), Le piege (TD+, 6b+/6a, 250 m), Le marchand de sable (TD+, 6a+/5c 350 m), Les contes de la folie ordinaire (TD+, 6a+/5c, 250 m), Pasang, de retour de l'Everest (TD+, 6c/6a, 250 m), Une gueule de diable (ED sup, 6c+/6c 100 m), Pont des Soupirs (TD+, 6b+/6a, 200 m), Guy Anne (TD+, 6a+/5c, 200 m), Pillar S (TD, 5c/5b, 500 m) in Homologue exeptionell (TD sup, 6a+, 200 m). Marsikatera smer je zaradi taljenja ledenika vsako leto daljša, tudi za cel raztežaj.
Boris in Sara Sedej sta se udeležila alpinističnega tabora Žijevo 2012 v organizaciji alpinističnega kluba iz Podgorice. Skupaj s predstavniki Poljske, Srbije in Črne Gore so plezali nad planino Žijevo, predvsem v stenah Surdupa, Pasjaka in Štitana. Stene ponujajo uživaško plezanje v do 250 m dolgih smereh.
Odprave
Sezona odprav je v polnem teku, saj je trenutno aktivnih vsaj osem(!) slovenskih:
Kirgizija
Gore v Kirgiziji postajajo za slovenski alpinizem tisto, kar je bil npr. Peru pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Lepe in razmeroma visoke gore, strme stene, malo informacij, nobene gneče,... idealno za alpiniste, željne raziskovanja in avanture. Nekaj zelo znanih in obleganih vrhov in številne, še neraziskane doline in vrhovi. Po kirgiških gorah se trenutno potikata dve slovenski odpravi.
Članom AO PD Železničar trenutno grenita življenje slabo vreme in prebavne težave. Kljub vsemu so se povzpeli na Pik Alpinist (4578 m), Lvitso (4550 m) in še nekaj drugih štiritisočakov.
Prejšnji teden je na pot proti pogorju Turkestan (gorstvo Pamir Alai v Kirgiziji) odšla močna, pet članska odprava, ki jo sestavljajo: Monika Kambič (vodja), Andrej Erceg, Tina Di Batista, David Debeljak in Kanadčan James Cherry. Po sestavi ekipe sodeč, lahko pričakujemo dobre vzpone v tamkajšnjih malo znanih in redko obiskanih skalnih stenah, če jim bodo le vremenske in druge razmere naklonjene.
Karakorum
Irena Mrak in Mojca Švajger sta se zaradi slabih razmer, pomanjkanja časa in spremenljivega vremena odločili za poizkus na vrh Gašerbruma po običajni smeri preko Japonskega ozebnika. Punci že imata postavljen šotor na 6400 metrov in v bazi čakata vreme za naskok proti vrhu.
S koroške odprave na Broad Peak še ni novic, prav tako čakamo novice Urbana Novaka z odprave, katere glavni cilj je v alpskem stilu preplezati vzhodno steno glavnega vrha K7 (6934 m).
Peru & Bolivija
Člani AO Grmada Celje se že nekaj časa potikajo po Peruju. O njihovi odpravi smo nekaj že napisali, zaenkrat lahko dodamo na njihov seznam vzpon na Urus (5420 m), Ishinco (5530 m) in 6032 m visoki Tocllaraju po zahodni steni.
Iz bolivijskih Andov se je pred časom vrnila odprava Soškega AO, katere člani so se povzpeli na lepo število tamkajšnjih vrhov: Pico Austria (5300 m), Cerro Miardor (5200 m), Huallomen (5463 m), Pequeño Alpamayo (5370 m), Tarija (5240 m), Huayna Potosi (6088 m), Cabeza de condor (5650 m), Aguja negra (5290 m), Piramide blanca (5230 m), Ilusion (5330 m), Sajama (6549 m) in Ala Izquierda (5532 m). In medtem, ko je obširnejše poročilo še v izdelavi, se po bolivijskih gorah že potika naslednja odprava. Tja se je namreč podalo tudi osem članov AK Ravne, ki so že opravili nekaj aklimatizacijskih vzponov, več novic z odprave pa žal še ni.
Kanada
Če ima kdo ideje za odkrivanje neodkritega, sta to zagotovo Andrej in Tanja Grmovšek. Njune odprave so vedno nekaj novega, nepoznanega in divjega. Tokrat sta se odpravila v Kanado, njun cilj so proste ponovitve in prvenstveni vzponi v tudi več kot 1000 m visokih stenah Bugaboos. Njuna lanskoletna odprava v Venezuelo se je žal končala še preden se je zares začela. Upajmo, da jima bodo tokrat vse zvezde naklonjene in da se bosta domov vrnila polna norih vtisov in dobrih smeri.