... Molitev za gojzarje in z dolgim nosom mimo sirarne. Za desert pa macesnove skodle
Še po devetnajstih letih ugotavljam, da imajo počitnice na Viševniku pridih svežine. Praktično vsi hribi, gore in kuclji v okolici so bili že osvojeni in vse poti večkrat prehojene, a dan ni bil enak dnevu. Niti nikoli ne bo ...
Ko se prvič pokadi iz dimnika; planina Viševnik
Zaradi včerajšnje nošnje z Blata (cestnina 10 €) naju bolj bolijo ramena kot denarnica, za teden dni krame stlačiti v nahrbtnik ni mačji kašelj, kaj šele nesti ga. Temu primerna je ura odhoda na nedeljsko turo, cilja pa se domislim šele med zajtrkom.
Škednjovec se mi je vedno malo otepal zaradi nekoliko dolgoveznega dostopa. Po nekaj letih sem se ga spomnil kot kakšne stare ljubezni, ki jo obudi nek nevsakdanji moment, ko se kolesca časa za trenutek zavrtijo izven normalnega ritma. Škednjovec mi je namreč nekoč odkril nov pogled na gorski svet in me v "tistih" letih, ko se človeku zdi, da je prav vse mogoče, okužil z virusom brezpotij.
Da tedanji dogodek ni bil od muh, priča moja čisto prva zgodbica; V Fužinskih planinah, ki sem jo objavil v Planinskem vestniku leta 1994/04, razkriva pa moje tedanje navdušenje nad iskanjem novih pristopov na gore. Tedaj pač še ni bilo uporabnih Sidartinih vodnikov po manj znanih poteh naših gora (letos je avtor proslavil deseto obletnico svojega prvega vodnika, čestitke) in pilili smo se bolj vsak po svoje.
Debeli vrh, Triglav in Ogradi s planine Viševnik
Planino zapustim šele ob devetih, ko sonce kljub višini že dobro greje. Na planini Dedno polje je mirno, stanovi so začuda prazni in šele planina V Lazu daje živahen vtis. Odlične opise planin raje prepuščam Janezu Pikonu, sam pa si pri macesnovem koritu natočim odlično vodo in med obiskom sirarne žalostno ugotovim, da je denarnica ostala doma. Dobro, bo pač sir na jedilniku s kakšnim dnevom zamika.
Vzpnem se na Lazovški preval, kjer označena pot zavije proti Vodnikovemu domu. Še pred Mišeljskim prevalom se odpre zagruščena ozka dolinica, na njena desna pobočja pa so prilepljena strma melišča, po katerih sem se pred šestnajstimi leti dričal v sestopu. Vzpon na sedelce je siten in se konča na ozkem grebenčku, ki je poraščen s travo in stotinami planik. Težave niso prevelike, prečiti je treba nekoliko sitno ploščo (I) nato pa naravnost v strm žleb, ki je še nekoliko težji, a iz čvrste kamnine. Nekaj minut za tem sem v lahkem plezanju že ob piramidi kamenja. To je vse, nobenega štemplja, nobene vpisne knjige in nobenega kravala, kakor ga skozi zoom zasledim na nekaj kilometrov oddaljenem Triglavu. Komu mar?
Prečenje Škednjovca
Na vzhodu kraljuje Debeli vrh, a vmes je še Dolina za Debelim vrhom, kjer je teren zaradi popolnega kompleta kraških pojavov in globokih vrtač še za ta prave kozle zelo težko prehoden, kaj šele za take na dveh nogah.
Sestop po zahodnem grebenu proti Hribaricam je nekoliko lažji, a zaradi krušljivosti skoraj bolj zoprn. Vse težave na njem pozabim med vračanjem do poti pod lazovškim prevalom, padca na rit ki ga povzroči šoder na skalah skoraj ni vredno omenjati, bolj me zaskrbi, ko opazim, da podplat na levem čevlju ni več videti tako čustveno navezan na obuvalo, kakor bi moral biti. Madonca, pa ne že kar prvi dan!
Zmolim tri zdravamarije v čast sv. Vibramu in mučenici sv. Scarpi ter se jima priporočim še za naslednjih nekaj dni. Boljšega čevljarja žal, v danem trenutku res ne vidim ...
K priprošnjam mi pomaga še triglavska neboglasnica, katere blazinico najdem sredi proda. Diši po otroškem šamponu, prav zanimivo.
Na Viševniku se prikažem zgodaj popoldne in bolj kot kosilo me razveseli kubik macesnovih desk, ki jih je dopoldne v štirih obiskih pritovoril Roman s svojim konjem. Slabo me potolaži celo zvrhana mala košarica borovnic, ki jih je draga nabrala pod Ovčarijo. Nekaj uric porabim, preden jih pravilno zložim v klet. Prekriti bo potrebno streho, a če jih pustim ležati na soncu, se bodo zvile kot preste.
Pred večerjo uspešno preskusim še brezžično internetno povezavo z miniprenosnikom in telefonom. Te je pravzaprav najbolj vesel naš urednik Franci, ki ga videoklic pripravi celo do obljube, da se bo sredi tedna oglasil na obisk. Bomo videli če res, haha ...
Dušan Škodič