Janez Pikon: Planina leži na dnu široke kotline, med vrhovi Rob pod Kredo, Kreda, Slatna, Prvi Vogel, Debeli vrh in Ogradi. Planina živi in je vsako poletje polna živine. Neločljivo je povezana z Debelim vrhom, ki razpreda travnate jezike visoko v njegove boke. 
Po planini teče dober studenec, pri lesenem koritu se je mogoče napiti in si natočiti hladne planinske vode. Tu je priročno izhodišče za vzpone na okoliške vrhove, med katerimi dominira najpomembnejši vrh celotnega območja f'žnarskih planin, Debeli vrh (2390 m). Markirana steza vodi na Lazovški preval, na Ogradi, mimo Stogov proti Velem polju. Tudi v času smuke je zelo privlačna, vanjo se iztekajo nekateri izmed najlepših turnih smukov v naših gorah. Na planino V Lazu vodi več poti. S planine Blato (1147 m), kamor pripelje cesta z Doline Voje, vodi v planino Laz markirana pot.
Planina V Lazu (1560 m), Debeli vrh (2390 m), stalni nadzor na planini V Lazu
Začetek poti je zaradi številnih kolovozov težje najti, vendar se držimo do strme poti (območje Cagovc), kjer je do planine potrebno približno uro in pol hoje. Nad planino se strmo vzpne proti severozahodu (območje Cagovc) do začetka dolge globeli, ki se v isti smeri vzpenja do sedelca severno pod Žagarjevo glavo (1633 m) in južno ob vznožju Ogradov (2087 m), kjer se priključi markirana pot s planine Krstenica (1650 m). Kratek sestop pripelje v planino V Lazu.
Dolgoletni planšarici Cilka in Micka, Kreda, Slatna, Prvi Vogel, Odolnekov stan
Od planine Pri Jezeru (1450 m) se pot usmeri mimo jezera, nato pa se z dolgo serpentino vzpne na gozdnat hrbet. Sledi kratek sestop v dno travnate doline Poljane (1622 m). Po njej gremo sprva proti severozahodu, kasneje pa se dolina obrne proti severu. Skozi zložno korito (odcep na planino Dedno polje, 1560 m) dosežemo kotanjast, nepregleden svet zahodno od skalnate kope Žagarjeve glave (1633 m). Kmalu stopimo čez skalnat prag, kjer se nenadejano znajdemo med stanovi na planini V Lazu (1560 m).
Planina V Lazu, Kreda, Slatna, Prvi Vogel, Planina V Lazu, v ozadju Ogradi
Po sledeh bronastega zvonca, planina V Lazu (krajše planina Laz) je najbolj avtentično ohranjeno pastirsko naselje v Julijskih Alpah. Od vseh bohinjskih planin ima planina V Lazu največ značilnih pastirskih stavb na lesenih vogalnih koleh ali na kobilah, ki ločijo zgornji bivalni del z odprtim ognjiščem od spodnjega odprtega prostora, namenjenega živini. Lesene stavbe so pokrite s skodlami.
Poljana ob planini V Lazu, steze vodijo na planino, površinska rudna jama
Železna pot, dokazi nekdanjega rudarjenja leže severno nad planino, na položni planoti pod Debelim vrhom, kjer je površje prekopano z značilnimi okroglimi površinskimi rudnimi jamami. Pod previsom v bližini Žagarjeve glave so našli kurišče iz srednje kamene dobe - mezolitika, ki sodi med najstarejše človekove sledi v Julijskih Alpah.
Janez Pikon