Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Veliki Jelenk (2114 m) in Zagorelec (2090 m)


           [email protected]


www.gornik.si



Planinsko učno središče


Veliki vrh (Rombon)


"Zapri oči in odpri usta,"
smo se šli v otroštvu ...


Lovska koča na planini
Bukovec


Prehod čez grapo


Lopa in Črnelski špici


Lopa nas gleda! Oči,
nos, usta ...


Petoprstnik


V kotanji pod Velikim
Jelenkom


"Smerokaz" je ...


... balvan


Trebušasta zvončica


Po travah na Veliki Jelenk


Odlom


Hooohop


Bavški Grintavec


Škrlatica ...


... in Triglav z Velikega
Jelenka


Mimo Skutnika proti vzhodu


Ste za igro Štiri v vrsto?
Sredi divjine so tako zrasli
planinski poponi.


Triglav ...


... in Prisojnik s Škrlatico
skozi trave grebena
proti Zagorelcu


Par očnic


Skutnik in Zadnji Pelc nad
Veliko planino


Stenar z Velikega Jelenka


Greben Loške stene in
(bavškega) Pihavca


Dve grebenski podobi na
Šmihelovcu. Razlaga si ju
lahko vsak po svoje, a nekaj
verjetno vidimo vsi: desni
si je levega zadegal na hrbet


Resasti sviščevec


Jesen nad Bavšico


Stolov greben: Mali Muzec
(Musc), Veliki Muzec
(Gabrovec) in Breška
gora/Breški Jalovec


Večerno nebo nad Bavšico ...


... in prav takšno srečanje
v njej


Primerno za zajtrk, večerjo
ali kaj tretjega

 
Arhiv: Gorniška potepanja

sreda, 21. september 2011, ob 05:35, Gorazd Gorišek, ogledov: 4651

Na samotnem grebenu med Bavšico in Zadnjo TrentoGorniška potepanja: Z Velikega Jelenka se lahko vrnemo po smeri pristopa. Druga, lepša, a težja možnost, ki sva jo na tej turi izbrala tudi midva, pa je, da sledimo izpostavljenemu grebenu proti jugu ...




Na obisku pri zagorelem jelenu


Ostajamo v Bavšici. Nad njo je toliko čudovitih vrhov in grebenov, da se izurjenemu gorniku, ki je domač tudi v trentarskih (travnatih) plezalnih stopnjah, Jutro nad Bavšico; zadaj Kaninske goreVeliki Jelenk z grebena proti Zagorelcucilji odpirajo eden za drugim. Potem ko smo se prejšnjič z razpotja v zgornjem delu doline odpravili v stransko dolino Balo, iz nje na Mali Ozebnik in proti vrhovom severovzhodnega dela Loške stene, bomo tokrat krenili desno mimo Planinskega učnega središča, po označeni poti dosegli nekdanjo planino Bukovec, nad njo še nekaj časa sledili markacijam proti Bavškemu Grintavcu, a jih že kmalu zapustili in krenili levo skozi prehod do podnožja Velikega Jelenka. Vrh bomo dosegli po strmem travnatem brezpotju, z njega pa po izpostavljenem grebenu prečili do Zagorelca. Nato bomo sestopili na preval Čez Lužo, obšli Šmihelovec in se čez Kanski preval vrnili v dolino. Dovolj za jesenski dan, kdor pa je bolj »navit«, bo lahko po mili volji dodajal vrhove, ki jih je v bližnji okolici še obilo. Nekaj možnosti bom omenil v nadaljevanju.

Bavšica z vencem Kaninskih gora. 'Glavni' je Rombon.

Vrhove med Jalovcem in Bavškim Grintavcem bi lahko brez posebne škode stlačil v eno objavo, vendar bo to že tretja zapored, ki bo posvečena vmesni... pod Velikim Jelenkomm Gamsi ...»nepomembnim« vzpetinam. S tem, si domišljam, tudi ti pozabljeni vrhovi dočakajo svojih pet minut slave, pa čeprav verjetno nimajo manjvrednostnega kompleksa. Živalim je odsotnost planinskih poti, koč in z njimi povezanega direndaja zagotovo všeč, zato naj se vsak, ki zaide v ta svet, resnično obnaša tako, da bo čim manjši tujek v svetu, kjer bo lahko občudoval kralje višav in travnatih strmali. Nekoč so tjakaj zahajali lovci, pastirji, nabiralci in še kdo. Ne zato, ker so ob koncu tedna želeli pobegniti pred ponorelim svetom vsakdana, temveč preprosto zato, ker so morali. Treba je bilo preživeti. Na pašo so gnali v strmine, ki so dandanašnji označene kot zelo zahteven brezpotni svet, lovili pa v prepadnih pobočjih, kjer ne manjka plezalnih odsekov. Ni kaj, bili so veliki mojstri svojega posla! Tudi nanje se kdaj spomnimo, ko lazimo po njihovih prehodih.

Kreutzerjev krešič; domačin s planine Bukovec

Tudi na tem delu grebena se križajo različna imena za iste vrhove. Domačinom iz Bavšice in Trente so se pridružila še – večinoma popačena – imena na Mali JelenkJužni greben Velikega Jelenkavojaških zemljevidih. Vrhova, čez katera nas bo danes vodila pot, imata zelo zanimivo imenoslovno zgodovino. Za koto 2120 m je danes v vodnikih, na zemljevidih in v drugi literaturi splošno uveljavljeno ime Veliki Jelenk. Tako so vrh poimenovali prebivalci Bavšice. Pri Trentarjih je bilo v rabi ime Mali Jelenk, vojaški zemljevid iz začetka dvajsetega stoletja pa je ti dve besedi določil koti 2090 m, ki jo danes poznamo kot Zagorelec. In kje je resnični Mali Jelenk? Če verjamemo sodobnim zemljevidom, ga preprosto ni nikjer, vendar se iz Tumovih Planinskih spisov lahko razbere, da Mali sosed domuje v grebenu, ki ga Veliki brat pošilja s svoje najvišje točke na jugozahod, proti planini Bukovec, in s tem deli Dolič od kotanje, skozi katero se bomo povzpeli tudi na današnji turi.

Greben Pelcev in Skutnik

Kota 2172 m, ki jo najdemo severno od Velikega Jelenka, prav tako premore kar nekaj poimenovanj. Dandanašnji je, se zdi, »zmagal« bavški Skutnik, Skutnikove travnate strmaliGrebenski sestop z Velikega Jelenkamedtem ko so mu Trentarji pravili Sončni ali kar Veliki Jelenk, vendar se to ime »tepe« z današnjim imenom prej opisanega vrha. Pri avtorju Imenoslovja Julijskih Alp je odločila Skutnikova oblika, ki ga je spominjala na poveznjen skutnik, stožčasti kotel za sirjenje. Med obema vrhovoma stoji ponosni stolp, ki ga začuda prebivalci z obeh strani imenujejo enako: Oltar. Zaradi te »ovire na poti« je grebensko prečenje od Zagorelca prek Velikega Jelenka, Skutnika in Špičice, ki se z Nizkim vrhom že spogleduje z grebenom Pelcev, še zahtevnejše. Saj ne, da bi bilo brez njega lahko, toda vzpon nanj (III) in spust po zraku na drugo stran ali vrnitev in zelo zahteven travnato-skalnati obvoz na vzhodni ali zahodni strani terjata od morebitnih snubcev zvrhano mero alpinističnega znanja. Na drugi strani Doliča se z Vrha Osojnika proti jugozahodu vleče stranski greben Bavškega Pihavca. Še en posladek za izurjene mojstre kot britev ozkih rezi.

Greben (bavškega) Pihavca

S turo na Veliki Jelenk začnemo v Zgornji Bavšici in se mimo Planinskega učnega središča napotimo proti soteski Tesne. Skoznjo hodimo po označeni Živahen potok pod planino BukovecPo zmerno strmih travah na Veliki Jelenkpoti. Ob živahnem potoku se mimo počivališča s klopco povzpnemo na zapuščeno planino Bukovec, kjer stoji lovska koča, na začetku prejšnjega stoletja pa se je na njej paslo čez dvesto glav drobnice. Nad planino prečimo večino leta suho grapo (Stržišče?) in se dvignemo do razpotja, s katerega desna pot pelje na Bavški Grintavec po jugozahodnem grebenu, leva pa vodi na Kanski preval. Zavijemo na slednjo, a že kmalu po prečenju melišča oprezamo za prehodom v levo, ki nas skozi poraščen svet vodi proti severu prečno pod ostenje Malega Šmihelovca.

Mali Jelenk

Ko se bližamo kotanji med jugozahodnim grebenom Velikega Jelenka (Mali Jelenk) na levi strani in pobočjem Šmihelovca na desni, stezica počasi izgine. Prehod v kotanjoTik pod vrhom Velikega JelenkaPrehod v kotanjo si moramo poiskati sami, nato pa hodimo po njeni levi strani do zatrepa pod Velikim Jelenkom. Desno vodi prehod na preval Čez Lužo, mi pa jo uberemo levo (»smerokaz« je velik balvan) in se po strmih travah povzpnemo na greben in naprej na vrh. Z Velikega Jelenka se nam odpreta vzhodno in severno obzorje, ki sta bili ves čas vzpona skriti pogledom. Tudi vsega »hudega« vajene oči bodo ostrmele nad lepotami bližnjih in daljnih gorskih postav, iz ust pa bo verjetno priletel vzdih občudovanja.

Na grebenu proti Zagorelcu. Levo Veliki Jelenk, desno Skutnik, vmes grebenska 'grba'.

Do Zagorelca imamo dve možnosti. V zatrep se lahko vrnemo po smeri pristopa ter po težko prehodnem kraškem svetu dosežemo preval Čez Lužo in sledimo Pogled nazaj; zgoraj SkutnikEnako, le da se v nebo dviga Veliki Jelenklahkemu grebenu na Zagorelec. Druga, lepša, a težja in bolj izpostavljena možnost, ki sva jo na tej turi izbrala tudi midva, pa je, da sledimo grebenu proti jugu. Večinoma hodimo in plezamo po strmih travah prav po grebenu. »Obvozov« je resnično malo, čudovitih prehodov pa obilo. Z Zagorelca sestopimo na »Lužo« in po severni strani Šmihelovca prečimo do Kanskega prevala ter po označeni poti naprej v dolino. Kdor ima še kaj volje, lahko doda (vsaj) še oba vrhova Šmihelovca. O pristopih nanju in morebitnem Na prevalu Čez Lužo z Zagorelcem v ozadjuŠmihel(ovec)prečenju sem nekaj napisal že pri turi na Bavški Grintavec. Kot zanimivost dodajam še to, da domačini iz Bavšice goro imenujejo Šmihel, izbrskal pa sem tudi, da so nekoč tam gôri pasli do sv. Mihaela, ki goduje devetindvajsetega septembra. Tudi Kanski preval ima svoje domače ime: Pr Farjeh. Na zemljevidu Trenta 1 : 25 000 je zapis Pri farjih, ki pa žal nima več veliko upanja, da bi se med gorniki »prijel«. Vsaj ne do te mere, da bi »vsi« vedeli, kje je to. Ni nepomembno, da so to ime –  prav nenavadno, kajne – nekoč uporabljali prebivalci Trente in Bavšice. Vrh, ki je (očitno) dal prevalu ime (Kanja oziroma po Tumi Mala Kanja) je špičast vrh na bavški strani prevala in je visok »le« 1846 m ...

Ko nad Bavšico ugaša dan ... 

eXTReMe Tracker