Silvo Baznik 15.07.2019 07:30 2278 0

Kamniška Bistrica

Silvo Baznik: Ko potekajo večtedenske cestne dirke večkrat kot običajno stopim na kolo.

V prijetnem in sončnem jutru poženem kolo proti Kamniško Savinjskim Alpam, a že po dobrih treh kilometrih je nad menoj nebo prekrito z nizkim oblakom, ki zakriva tudi hribovje nad reko Savo. Peljem preko mostu pri Šentjakobu, kjer vzporedno z njim poteka avtocesta, pod katero žubori v nizkem vodostaju reka.

Kolesarjenje v nedeljskem jutru je za kolesarje že mali raj, ko pod kolesi brzijo metri in kilometri. Vse do Domžal je cesta skoraj prazna, le sem ter tja me prehiti kakšen avtomobil in v nasprotni smeri srečam le nekaj kolesarjev. Prevozim še zaspano mesto in se podam po cestah proti Kamniku, ko sonce pohrusta nizko oblačnost in se pokažejo v daljavi Julijci in gore od Stola preko Kriške gore in Storžiča do osrednjih Grintovcev, ki so še daleč proti severu. Pritisnem na pedala in hitrost naraste. Prehitro, ne bo šlo dolgo in zato umirim pedaliranje in v zmernem tempu pred Duplico odvijem na stransko cesto in čez reko Kamniško Bistrico v ovinek in v krožišče ter nazaj na glavno cesto, ki me popelje ob reki s pogledom na Stari grad na strmem hribu še malce skozi mesto in v Mekinje.

Na cesti je precejšen kolesarski promet, nekateri me prehiteva, druge jaz in že grem skozi Godič v Stahovico, kjer odvijem v dolino Kamniške Bistrice. Do cilja me loči le še osem kilometrov ceste, ki se večinoma vzpenja in poteka ob reki. Kmalu je potrebno prestaviti zadaj na večje zobčenike, da ne trošim po nepotrebnem veliko energije in tako peljem po ovinkasti cesti do spodnje postaje gondole na Veliko planino, kjer je že parkiranih nekaj avtomobilov. Za nekaj posnetkov se ustavim na Kopiščih in nato malce po klancu z večjo brzino naprej do mostu čez hudournik Kamniške Bele in zopet navzgor do odcepa za sotesko Predaselj. Z mostu čez reko pogledam v globino, v tesen skozi katero se prebija reka. Vrnem se na cesto, grem še malce navzgor in nato sledi le še kratek spust, ki se konča pri izviru Kamniške Bistrice. Sestopim s kolesa in naredim premor za okrepčilo in fotografiranje. Obiskovalcev v tem delu doline je veliko in tudi kolesarjev se nas je nabralo lepo število. Po nekaj minutah sem ponovno na kolesu.

Nazaj gre seveda hitreje kot pri vzponu in kot bi trenil prevozim cesto vse do mostu pri kamnolomu, kjer se prične Koželjeva pot ob reki. Naredim nekaj posnetkov in se vrnem na cesto in v enem zamahu prikolesarim nazaj v Kamnik in ob nekaj postankih ob rdeči luči na semaforjih pustim mesto za seboj in uberem drugo smer kot zjutraj. Na cesti je sedaj skoraj več kolesarjev kot avtomobilov in tako je vse do Vira pri Domžalah, ko ostanem več ali manj edini kolesar na cesti. Odvijem v Podrečje in nato hitim v Ihan, ki se sedaj ponaša z obnovljeno cesto in boljšim zrakom kot pred leti.

Nadaljujem kolesarjenje skozi Bišče in Pšato v Šentjakob in nazaj proti domu. Ko ustavim, se dopoldan prevesi v popoldanske ure, na nebu je nekaj črnih oblakov in čez nekaj ur bodo še kolesarji zaključili tudi etapo dirke po Franciji.