Silvo Baznik: Vroči dnevi so kot nalašč za hojo v senci in
ob vodi.
Iz Ljubjane zgodaj zjutraj, ko je zunaj še znosna temeperatura, hitiva proti severu v dolino Kamniške Bistrice in ustaviva na parkirišču poti za Presedljaj. Zamenjava obutev, pohodne palice v roke in z najlažjimi nahrbtniki stopiva na stezico, ki naju popelje v dolino hudourniškega gorskega potoka Kamniške Bele.
Že po nekaj korakih skozi gozd ugotoviva, da je na pobočju gozda nadelana nova gozdna cesta, verjetno za spravilo lesa. Najina stezica gre nižje in preide na široko gozdno pot ob potoku, ki kmalu ponikne in v tišini hodiva po dolini, ki se koplje v senci bližnjih vrhov, medtem ko prvi sončni žarki počasi polzijo po pobočju Mešenika, za katerim v daljavi uzreva vrh Mokrice.
Srečava pohodnico, ki je bila zelo zgodnja in se že vrača. Stopava
dalje po vzpenjajoči se poti mimo odcepa za bolnico Bela, kamor bova šla pri povratku. Pri razcepu poti stopiva levo in pot kmalu preide v stezo, po kateri se približava potoku in že slišiva bučanje vode. Spustiva se do potoka, ga prestopiva po kamenjih in se povzpneva, malce poplezava in preskočiva nekaj skal, da vidiva in se približava 40-metrskemu slapu, pod katerim je kopica manjših slapičev in tolmunčkov, ki se spuščajo od slapu po ozki tesni v strugo hodournika. Malce postaneva, si ogledava lepoto slapu in se nato po isti poti vrneva na stezico in do prve oznake za bolnico Bela.
Slediva stezici do ostankov bolnice s tajnima imenoma Pod skalami in Nad Kopišami, ki je bila zgrajena aprila 1943 in je delovala do osvoboditve leta 1945. Imela je zidano klet in leseno barako. V njej je bila ambulanta, soba z dvajset posteljami in kuhinja s shrambo. Za varovanje so bila postavljena tri mitraljeska gnezda. Lično obeležje in številni zapisi s slikami naju popeljejo v zgodovino, nato pa počasi zapustiva skriti kotiček in hodiva po drugi slikoviti stezici z nekaj narejenimi stopnišči po desni strani sedaj praznega hudournika ter se nato pridruživa jutranji poti, kjer srečava dvojico s štirinožnim spremljevalcem. Po nekaj minutah hoje prečiva hudournik in že nekaj korakov dalje izpod kamenja v strugi priteče potok in žuborenje prekine tišino. Greva do potoka in ga po kamenjih prečiva ter se po poti povzpneva do glavne ceste in na most, pod katerim buči potok v ozki tesni in hiti proti reki.
Po cesti greva mimo parkirišča vse do levega odcepa s ceste in na most preko soteske Mali in Veliki Predaselj, staro ime Predoselj. Beseda predaselj označuje naravni most, ki povezuje bregova. Nekoč je v soteski bilo jezerce in slap, a narava je hotela, da po neurju leta 1952 ni bilo več ne jezerca ne slapu. O tem in še o čem je moč prebrati na bližnji tabli. Z mostu greva po levi strani soteske Mali Predaselj sprva po stezici in nato po široki poti do Malega izvirka, kjer iz zemlje pod skalami priteče voda in se kopiči v strugo, ob kateri stopava po majhni spolzki stezici pazljivo do izliva v reko, ki priteče iz jezera v Kamniški Bistrici in silovito nadaljuje svoj tek v sotesko. Od sotočja se vrneva nazaj do mostu, kjer se spustiva po označeni stezi ob levi strani soteske navzdol do brvi, ki preči ozko tesen in nadaljujeva spust po desni strani po številnih stopnicah v globel do reke. Nad reko je meglica in od reke veje hlad.
Prav prijetno je, medtem ko zgoraj postaja vedno bolj vroče. Narediva številne fotografije in nato nadaljujeva pot s kratkim vzponom in spustom, kjer reka postane širša. Dalje ne greva in se vrneva po isti poti do brvi, kjer se obrneva levo in po nekaj desetih metrih stopiva na širok makadam, po katerem se vrneva do počivališča pri mostu čez Predaselj. Narediva odmor, se okrepčava, greva preko mostu na cesto in do najinega avtomobila.
Pohodna oprema roma v prtljažnik in odpeljeva še do doma v Kamniški Bistrici. Sledi zadnje dejanje današnje ture. Sprehod okoli jezerca in ogled številnih izvirov, kjer voda ustvarja reko. Znamenitost doline, ki jo pač ne gre zamuditi.
A kot vsaka zgodba ima tudi najino večurno potepanje svoj konec. Vrneva se do avtomobila in odpeljeva proti domu s kratkim postankom za fotografijo gora na Kopiščih.
