Nedeljski dnevnik - Jože Čurin: ... v ledenem viharju
Ob 60-letnici meteorološke postaje na Kredarici
Prva ekipa profesionalnih meteorologov opazovalcev je na Kredarico prišla avgusta 1954 - Vremenske napovedi so vse bolj zanesljive
Meteorološka postaja na Kredarici je naša edina visokogorska meteorološka postaja. Ko so jo leta 1954 postavili, je bila namenjena predvsem napovedovalcem vremena, ki so sicer imeli precej podatkov z meteoroloških postaj v nižinah, manjkali pa so jim podatki o dogajanju na večji višini, s pomočjo novih tehnologij pa so bile tudi te pomanjkljivosti odpravljene. Letos mineva že 60 let od neprekinjenega dela meteorološke postaje na Kredarici.
Prva znana visokogorska opazovanja na slovenskem ozemlju segajo celo v leto 1878, ko je takratni direktor Osrednjega zavoda za meteorologijo in geomagnetizem na Dunaju, evropsko znani meteorolog Julius Hann, pospeševal raziskovalno delo in na Obirju postavil tri opazovalnice na različnih višinah, zgornjo kar na 2044 metrih. Pri Kocbekovi koči so 1. julija 1899 postavili opazovalnico, za katero je instrumente in denar za postavitev dal C. kr. hidrografski zavod za Štajersko (termometer, ombrometer in holsterikov barometer). Spominjamo se torej tudi zgodovinskih visokogorskih meteoroloških opazovanj, čeprav pred prvo svetovno vojno ne moremo govoriti o opazovalnicah v Sloveniji, temveč le o opazovanjih na slovenskem etničnem ozemlju.
Zakaj ravno opazovanja v visokogorju? Meteorološka raziskovanja v tistih časih so se že znašla pred problemom, kako pojasnjevati različne pojave ob podobnih razmerah samo z opazovanji pri tleh. Ker takratna tehnika ni omogočala meritev v višjih plasteh, so poskušali vsaj tisto, kar je bilo možno - postaviti opazovalnice čim višje v gorah, torej na alpskih vrhovih.
Po drugi svetovni vojni in ustanovitvi Hidrometeorološkega zavoda Slovenije je tudi ideja o domačih visokogorskih meteoroloških opazovanjih razmeroma hitro našla dovolj podpore tako pri tedanji politiki, ki je morala odobriti sredstva in delovna mesta, kakor tudi pri planinskem društvu Matica, ki je odstopilo del prostora v koči, kamor so se vselili meteorološki opazovalci. Septembra 1954 so na Kredarici začeli redne meteorološke meritve in opazovanja, od tedaj imamo tudi nepretrgan niz podatkov.
Najprej je meril oskrbnik
Prve meritve je izvajal Anton Pekovec, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici, že leta 1897, torej leto po odprtju koče, vendar le poleti, ko je bila koča oskrbovana. Takrat so bile meritve v gorah edini način za pridobitev podatkov v prostem ozračju. Pozneje se je z uporabo radiosondnih meritev, radarja in satelita uporabnost visokogorskih postaj zmanjšala. Danes je postaja na Kredarici ključni vir informacij za napoved lokalnega vremena v visokogorju.
Legendami televizijski meteorolog, pred dvema letoma umrli Miran Trontelj, je v svoji knjigi ob 40-letnici med drugim zapisal: »Sprva so meteorološki opazovalci na Kredarici merili in opazovali samo podnevi in le v klimatoloških terminih ob 7., 14. in 21. uri. Tudi radijske povezave z zavodom za meteorologijo še ni bilo. Kaj kmalu so v Ljubljani izdelali radijsko sprejemno-oddajno postajo, prek katere so podatki prihajali s pomočjo morsejevih znakov v ljubljanski center. Obseg opazovanj se je začel povečevati, vse več podatkov je bilo in potrebe po zanesljivejšem prenosu podatkov so narekovale tudi stalne izboljšave radijskih zvez. Nočnih opazovanj na Kredarici vse do leta 1991 ni bilo, vendar pa so podatke o temperaturi, vlagi in zračnem tlaku tudi ponoči beležili registrirni instrumenti. Od 15. aprila 1991 pa potekajo opazovanja neprekinjeno, 24 ur na dan. V jubilejnem letu 1994 (40. obletnici) smo na Kredarici postavili prvo visokogorsko avtomatsko meteorološko postajo. Ta je omogočala zajem več podatkov in ob radijsko-računalniški povezavi so bili vsi podatki skoraj v trenutku meritev dostopni tudi vsem uporabnikom, ki so priključeni na osrednji zavodov računalnik. S tako modernizacijo in 24-urnimi opazovanji je sinoptična postaja na Kredarici dobila vse možnosti za delo pravega visokogorskega meteorološkega observatorija.«
Službovanje na najvišjem delovnem mestu
Prva ekipa profesionalnih meteorologov opazovalcev je na Kredarico prišla avgusta 1954. Od tedaj se je povečevalo število opazovalcev meteorologov in mnogi od njih so to službo opravljali vrsto let, tako kot denimo Janko Rekar, Jernej (Nejc) Gartner, Franc Zupančič, Janez Gartner, Beno Zupanič in še četica drugih usposobljenih meteorologov. Pomembno je tudi, kakšni opazovalci so na visokogorskem delovnem mestu. Pogosto se lahko zanesejo le sami nase in morajo postoriti tudi stvari, ki jih delavcem v dolini ni treba: čiščenje, vzdrževanje instrumentov in opreme, kuhanje in podobno. Še ob lepem vremenu nočna opazovanja in meritve na tej višini niso prijetno opravilo. Težko pa si predstavljamo tako delo ob snežnem metežu, ki divja s hitrostjo tudi več kot 150 kilometrov na uro. Zato ni tako redek primer, da se mora opazovalec privezati, ko odčitava podatke instrumentov v meteorološki hišici. Meteorološka postaja na Kredarici je ena naših najpomembnejših tovrstnih naprav. Podatki s te postaje so namenjeni tudi globalni izmenjavi v okviru Svetovne meteorološke organizacije. S postavitvijo nove avtomatske postaje pred dvajsetimi leti, vredne okoli dva in pol milijona takratnih tolarjev, ki je plod domačega znanja, se je uporabnost podatkov s Kredarice za potrebe prometa, zaščite in reševanja, vodnega gospodarstva in elektrogospodarstva še povečala.
Besedilo in fotografije: Jože Čurin