Lučka Golob: Smer Herle - Vršnik je še danes za vsakega plezalca lepa smer in lep alpinistični dosežek. Svojo smer v steni Ojstrice je Franc Herle večkrat poskusil izpeljati z različnimi soplezalci, a uspel je šele leta 1941 z Gustlom Vršnikom.
| |
 |
|
| |
France Herle (l917- l944) |
|
Franc Herle, je bil sedmi, najmlajši otrok v Herletovi družini, ki jo je po očetovi smrti (Franci je bil star 4 leta) preživljala mati sama. V Herletovo gostilno so že od leta 1876 prihajali turisti in planinci tudi iz tujih krajev, predvsem pa je bila zbirališče slovensko naravnanih ljubiteljev gora. Izobrazba in domoljubni duh sta bila vodilo v Herletovi družini, zato je mati Francija, kljub skromnim sredstvom, poslala v šole – seveda s tiho željo, da bi postal duhovnik. Želja se ji ni izpolnila; Franci je študiral pravo, postal pa je odličen smučar in plezalec. Njegovi sošolci in prijatelji so ga opisovali kot izrednega človeka: značajnega, bistrega, dobrohotnega, veseljaka in pravega tovariša!
Igral je več inštrumentov, posebno dobro violino in harmoniko, a največ prostega časa je preživel na smučanju in v gorah. Postal je študentski smučarski državni prvak in zmagovalec mnogih tekem. Ko pa je prišel domov, v Solčavo, je okrog sebe zbiral vaško mladino in jo učil smučati. (Prvi se je peljal čez zasnežene cerkvene stopnice v Solčavi in skočil čez rezervoar nad Streljarnico – za tiste čase nekaj izrednega!) Z različnimi soplezalci – Robanovim Rafkom, Dušanom Gradišnik, Gustlom Vršnikom ... je plezal po gorah okoli Solčave: v Raduhi, Poljskih devicah in Velikem vrhu nad Robanovim kotom, Štajerski Rinki - tudi prvenstvene smeri! Svoja alpinistična doživetja in razmišljanja je opisoval v člankih in jih objavljal v Planinskem vestniku.
 |
|
| Smer Herle - Vršnik |
V Herletovi smeri v Ojstrici sta Herle Franc in Vršnik Gustl prvič pri nas uporabila »vrtalo«, da sta v napravljene luknje lahko zabila kline. S tedanjo alpinistično opremo in znanjem te smeri brez vrtanja ne bi bilo mogoče preplezati. Prvopristopnika sta pokazala tolikšno mero znanja, odločnosti in vztrajnosti, da bi zagotovo postala vrhunska plezalca tiste dobe, če ne bi žrtvovala svojih življenj za osvoboditev domovine.
Zaveden in svobodomiselen Slovenec, kakršen je Franc Herle bil, se je po vdoru Nemcev povezal z Osvobodilno fronto in pričel z delovanjem proti okupatorju. Zaradi tega so ga Nemci leta l942 zaprli v Stari pisker v Celju in ga mučili. Življenje mu je rešil mlad gestapovec, ki je poznal njegove smučarske in plezalne dosežke in se je zavzel zanj.
Franca Herleta so nato rekrutirali v nemško vojsko, vendar je že med prvim dopustom doma odšel v partizane. Deloval je kot obveščevalni oficir v Ziljski dolini. Tam so ga Nemci tudi ustrelili in ranjenega do smrti mučili.
Pokopan je pri Svetem Lenartu pri Sedmih studencih v Ziljski dolini, daleč od domačih Savinjskih gora.
Njegov plezalski tovariš Gustl Vršnik, prav tako partizan, je padel na Svinji planini na Koroškem!
Franc Herle in Gustl Vršnik
Lučka Golob