Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Štupar 3758 1

Mrzla gora

Med Grintovci: Nekaj drobcev turističnega osvajanja gore in dandanašnjih pogledov

Prvenstvo turistov za osvojitev vrha Mrzle gore se je odvijalo med letoma 1875 in 1877. Najprej je poskušal Frischauf z vodnikom in Piskernikovim lovcem Primožem. Od Mrzlega dola sta se povzpela do Škrbine, od koder vodi navzdol Štefanova grapa. Nadaljevanje po grebenu se jima takrat še ni zdelo izvedljivo dejanje, tako da sta se spustila navzdol in se razgledala po ostenjih nad Belsko Kočno. Prave poti po grebenu nista odkrila, ker Frischauf ni dovolj obvladal slovenskega jezika in tako tudi ni dovolj izvedel od Jernika, kje bi se lahko povzpel na vrh.

Leta 1876 je prišel osvajat Mrzlo goro Robert Ledenfeld z vodnikom Matijevcem. Ta ni poznal Mrzle gore tako dobro kot solčavski ali belski divji lovci, a si je lahko z Matijevcem, ki je dobro govoril nemško, dovolj pomagal. Začela sta kar na Savinjskem sedlu in se tako zamudila že do Škrbine. Kljub težavam nad njo nista odnehala. Po policah sta prišla na nadaljevanje grebena in tako dospela do zahodnega vrha, kar pa je bilo zanju tudi dovolj. Za njima je bila lepa plezalna tura in misliti sta morala še na povratek. Po tem grebenu je sedaj speljana markirana pot z Mrzlega dola na vrh Mrzle gore. Pot je še vedno dovolj zahtevna, kljub dodanim varovalom in markacijam.

Frischauf je iz poročila zvedel, da Ledenfeld in Matijevec nista bila na samem vrhu gore. V tekmi za vrh se je leta 1877 poskusil še Karl Blodig, ki je dvakrat poskusil po grebenu sem od Savinjskega sedla in Škrbine, a je zaradi slabega vremena opustil namero. Tako je Frichauf le dovolj ugledal Matkov Kot in spoznal, da tu vodi najlažja pot na Mrzlo goro. S Piskernikom sta na pot vzela še Matka. V Latvici se jima je pridružil še ovčar, ki je tam pasel ovce, in skupaj so se čez rob in naprej po žlebovih povzpeli na vrh. To pot, mimo Matkovega škafa in čez Latvico, so pozneje nadelali in markirali. Danes je ta pot dovolj osamljena in malo obiskana, nad Latvico so markacije že dovolj obledele (na to opozarja že Ficko v svojem planinskem vodniku Kamniške in Savinjske Alpe), da se mora(mo) turist(i) ravno prav potruditi, ko jo obišče(mo).

Z osvojitvijo vrha Mrzle gore je Frischauf zaključil svoje obdobje raziskovanja in odkrivanja vrhov v Savinjskih Alpah. Na vrsti je bila nadelava poti in gradnja koč. Zagotovo so pred njim vrh osvojili domačini, lovci ali pastirji, ki so se mudili tam po svojih opravkih. Žal teh zapisov ni. Priča temu pa je prehod skozi Hudi prask, ki je bil poznan že mnogo pred prihodom turistov v naše kraje. Frichauf je imel pri tem svojem odkrivanju gora veliko prednost v tem, da je znal spoštovati tudi navadnega človeka, preprostega lovca (divjega) ali pa pastirja, ki je do potankosti poznal svoje območje. Dobrota se vrača.
Po osvojitvi vrha je nastopilo plezalno osvajanje sten. …

Boris Štupar
 

Mrzla gora - 30.07.11

G-L: Šumanov križ ... prva žrtev Mrzle gore.

 

 

 
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Med Grintovci novosti ZGO

1 komentarjev na članku "Mrzla gora"

Stanko Jus,

Bil tudi 30.7.2011 na Mrzli gori in res ni vpisne knjige, kar si bi seveda ta gora zaslužila.Na treh slikah smo tudi mi gor, lepo se je videt iz druge perspektive.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Slovenski planinski muzej naj postane stičišče vseh generacij
Naslednja objava Siva
  • Število objav: 46086

Novosti