Ko nekoristen svet postane zanimiv za cestninjenje osvajalcev nekoristnega ...
Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici je bil izdelan v okviru projekta CO2-NeuTrAlp, ki je bil podprt in sofinanciran v okviru programa transnacionalnega sodelovanja Alpine Space. Nastali dokument bo v pomoč občini in državi pri sprejemanju nadaljnih odločitev na področju urejanja prometa v dolini. ...
Tako beremo na spletnih straneh Centra za razvoj Litija. Žal projekt kot tak ne zajema resničnega stanja, ki ga vsakdo, ki se pelje v dolino Kamniške Bistrice doživi tik preden se dolina zoži (razširi). Zakaj je temu tako, se sprašuje zainteresirana javnost. Zakaj turistični promet v Logarski dolini strmo pada? ... Delati »EKO« delavnice in se ob tem veselo prevažati na le-te, je le podleganje kapitalskim učinkom. Cena, ki jo pobira država ob prodaji pogonskih goriv, je že tako ali tako zadosten omejujoč dejavnik. Pozabljanje na deležnike, ki v gorah opravljajo humanitarno dejavnost zastonj in bodo »po novem« zato še plačevali, se mi pa zdi nesramno početje.
Boris Štupar
Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
... Dolina je (in je bila tudi v preteklosti) zelo slabo poseljena. Po podatkih popisa iz leta 2002 je imelo naselje Kamniška Bistrica le 15 prebivalcev. Kamniška Bistrica je bila v zgodnjem času poselitve zanimiva predvsem zaradi izkoriščanja njenih gozdov, prva omemba imena Kamniška Bistrica pa seže že v leto 1496. Zaradi neugodnih reliefnih razmer je bila Kamniška Bistrica v preteklosti težje dostopna. Tako je pred letom 1932 do izvira vodila le Dolina je (in je bila tudi v preteklosti) zelo slabo poseljena. Po podatkih popisa iz leta 2002 je imelo naselje Kamniška Bistrica le 15 prebivalcev. Kamniška Bistrica je bila v zgodnjem času poselitve zanimiva predvsem zaradi izkoriščanja njenih gozdov, prva omemba imena Kamniška Bistrica pa seže že v leto 1496. Zaradi neugodnih reliefnih razmer je bila Kamniška Bistrica v preteklosti težje dostopna. Tako je pred letom 1932 do izvira vodila le ozka kolovozna pot. V času kraljevine Jugoslavije je bila Kamniška Bistrica lovišče kralja Aleksandra. Po drugi svetovni vojni je lastništvo nad tem območjem prevzela država. Struktura lastništva in dejavnost državnega lastništva se je odražala v opuščanju razvoja tega območja. Tako razen v ceste in elektrifikacijo ni bilo v drugi polovici 20. stoletja nobenih drugih vlaganj v razvoj tega območja, z izjemo nihalke, ki pa je vezana na obisk Velike planine. Kljub temu je območje zaradi svojih naravnih lepot vseskozi pogojevalo visok obisk. ...
... Zavedati se je potrebno, da je največja vrednost doline Kamniške Bistrice njena naravna ohranjenost. Kakovost okolja pa je hkrati osnova za privlačnost in množični obisk. Množični obisk lahko pomeni veliko obremenitev za okolje, v kolikor ni usmerjen in nadzorovan. Obisk v Kamniški Bistrici je v veliki meri prepuščen samim obiskovalcem, kar se kaže predvsem v anarhiji parkiranja po celotni dolini. Primeri iz nekaterih gorskih območij po drugi strani kažejo, da se z ureditvijo prometa lahko po eni strani zmanjša njihov vpliv na okolje, hkrati pa poveča kakovost doživljanja obiskovalcem in hkrati omogoča finančne koristi za lokalno prebivalstvo.
... V času kraljevine Jugoslavije je bila Kamniška Bistrica lovišče kralja Aleksandra. Po drugi svetovni vojni je lastništvo nad tem območjem prevzela država. Struktura lastništva in dejavnost državnega lastništva se je odražala v opuščanju razvoja tega območja. Tako razen v ceste in elektrifikacijo ni bilo v drugi polovici 20. stoletja nobenih drugih vlaganj v razvoj tega območja, z izjemo nihalke, ki pa je vezana na obisk Velike planine. Kljub temu je območje zaradi svojih naravnih lepot vseskozi pogojevalo visok obisk.
... V primeru načrtovanja zapore ceste od Doma v Kamniški Bistrici naprej V Konec je potrebno zagotoviti alternativo za obiskovalce, ki sedaj parkirajo na območju V Koncu. Alternativa je možna predvsem z izboljšanjem javnega prevoza ter z dodatnimi parkirišči v sami dolini Kamniške Bistrice ter pred njo.
... V finančnem pogledu je popolnoma neracionalno, da omenjena avtobusna povezana v in iz Kamniške Bistrice sploh obstaja. Podjetje Kam Bus d.d. vzdržuje to avtobusno povezavo zaradi poseljenosti tega območja oziroma koncesije za obratovanje te proge. Podjetje Kam Bus je izrazilo pripravljenost, da bi se povečala frekvenca teh voženj, vendar nima nobenih finančnih sredstev, ki bi jih lahko usmerili za to, saj proga že tako prinaša finančno breme. Za morebitno povečanje frekvence avtobusnih prevozov so potrebna dodatna finančna sredstva.
A. Scenarij odprte dostopnosti
V tem scenariju se ne posega v omejevanje vožnje na območju doline Kamniške Bistrice v strožjem režimu, kot je predviden že z obstoječo zakonodajo (predvsem Uredba o vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju).
Potrebno je urediti avtobusna postajališča ter dvigniti kakovost prometno-informativne signalizacije.
B. Scenarij delnega omejevanja prometa izven glavne ceste
Zmanjša se promet izven glavne prometnice (v Konec, v dolino Korošice), razen za določene ciljne skupine. Dostop v Konec je možen, vendar ker je nadstandarden, je plačljiv.
Uredi se glavna parkirišča.
C. Scenarij omejevanja prometa izven glavne ceste
Omeji se promet izven glavne ceste. Uredi se glavna parkirišča. Parkiranje v okolici izvira Kamniške Bistrice je plačljivo. Poudarek tudi na povečanju uporabe javnega prevoza.
D. Scenarij mehke mobilnosti
Omeji se promet izven glavne ceste. Zelo močan poudarek na javnem prevozu ter ureditvi kolesarjenja. Pomemben ukrep je ureditev parkiranja pred dolino.
E. Scenarij delne zapore (poudarjene rekreativne funkcije glavne ceste)
Izvaja se delna zapora pri spodnji postaji nihalke, od koder je možen dostop naprej z avtobusi ter nemotornimi sredstvi.
Parkirnina / Vstopnina (Renta)
Ugotovitve študije, do katerih je prišel Pečnik (Pečnik, 2005):
• Pogosti obiskovalci bi plačali manj oz. ne bi plačali, redko prihajajoči obiskovalci so pripravljeni plačati več.
• Verjetnost, da bi obiskovalec plačal vstopnino se manjša z velikostjo vstopnine in starostjo osebe.
• Verjetnost plačila je manjša, ko je namen obiska visokogorje ali kolesarski izlet.
• Višina dohodka ne vpliva na odločitev o plačilu vstopnine.
• Z ekonomskega vidika je smiselno uvesti cenovno diskriminacijo obiskovalcev.
• Vstopnina služi kot orodje za financiranje upravljanja in vzdrževanja – ter tudi kot orodje dviga zavesti.
Celoten dokument > Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici (PDF)