Delo, Sobotna priloga/PP 29 - Martin Šolar: ... samo še živalski vrt? <> Delo, 13. aprila 2010
V dolino Trente in Soče redno prihajam že dvajset let. Nisem Trentar ali Sočan, v dolino sem prihajal kot gornik in vodnik, pokrajino in ljudi poznam kot obiskovalec, seveda pa te kraje kar najbolj poznam kot dolgoletni uslužbenec Triglavskega narodnega parka, od jeseni 2009 tudi direktor javnega zavoda TNP. Poznati dolino in ljudi pomeni poznati naravo in planine, stare poti in prehode, poznati ljudi in njih navade ter način življenja. Doline in ljudi se ne da spoznati naenkrat. Zato je potrebnih mnogo obiskov, pogovorov, treba se je udeležiti tako Trentarskega sejma, »žegna« pri sv. Ani ali sv. Jožefu, ne smeš manjkati na javnih zborih, še posebno pomembni so tisti neuradni pri Metoji, pri Andrejcu ali v kampu Klin. Z ljudmi v dolini se poznamo, tako z domačini kot s tistimi, ki tam občasno bivajo. Lahko rečem, da v dobrem in slabem poznam razmere in stanje v Trenti in Soči z Lepeno vred.
Žal pa bolje ne poznam gospe Barbare Šega Čeh, še posebej zato, ker bralce v svojem članku, objavljenem pod gornjim naslovom v Delu, tako »dobro« seznani in poduči o razmerah v dolini Trente in Soče, o teoriji razvojnih možnosti in seveda tudi in predvsem o predlogu novega zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP).
Vse od pozne jeseni lanskega leta se res veliko pogovarjamo o predlogu novega ZTNP in razmerah v Soški dolini znotraj parka. Na javnih predstavitvah v okviru pravkar končane javne obravnave predloga ZTNP sem poskušal pojasniti razloge, zakaj kot upravljavci parka potrebujemo nov zakon, pri tem pa sem vsakič posebej poskušal objektivno predstaviti dobre in tudi manj dobre strani skoraj 30 let starega TNP. Na moje izvajanje na teh srečanjih z domačini in tudi lastniki počitniških hiš pravzaprav ni bilo pripomb. Triglavski narodni park je v zavesti ljudi nedvomna vrednota, z novim zakonom pa so večje tudi želje in pričakovanja, kar pa je tudi povsem naravno in upravičeno.
Pogledi na dosedanje delovanje TNP in predvsem na rešitve glede razvojnih spodbud v predlogu ZTNP so bili v dolini Soče precej kritični. Odgovorno si upam trditi, da so mnogi razgovori in odprt dialog v zadnjih mesecih prinesli zbližanje glede prihodnosti TNP v tej dolini. V Krajevni skupnosti Soča Trenta so bile pripravljene pripombe na predlog ZTNP, ki jih je verificiral bovški občinski svet. O teh (mnogih smiselnih) pripombah se pogovarjamo in jih bo zakonodajalec verjetno upošteval. Zbližali smo stališča glede ohranjanja in razvoja, pristopili smo k skupnim akcijam. Zaradi tega me je članek »Bo primorski del Triglavskega narodnega parka samo še živalski vrt?« presenetil in se sprašujem, ali je bil obojestranski trud za skupni jutri v TNP v Soči zastonj? Glede na vrsto reakcij s terena sem nekoliko pomirjen, saj se marsikdo iz doline z zapisanim ne strinja. Vseeno, Delo je čislan in široko uveljavljen slovenski dnevni časopis in da bi pogled na primorski del TNP ne bi le enoumen, v nadaljevanju navajam še nekaj dejstev, s katerimi argumentirano zavračam zapisano v prispevku gospe Barbare Šega Čeh.
Navedbe v prispevku in iztrgani deli zakona ne kažejo na realno celoto in namen zakona, ki nedvomno vsebuje dobra naravovarstvena in razvojna določila. Prepričan sem, da finančno ustrezno podprte razvojne usmeritve in naloge v predlogu ZTNP sledijo uveljavljeni praksi na gorskih območjih Alp, ki jih kot vzorčne primere navaja avtorica. V TNP se zavedamo nekaterih napak in nedorečenosti iz preteklosti, prav v okviru novega ZTNP želimo preseči dosedanjo prakso. Dejstvo pa je, da je pri vseh posegih in dejavnostih v narodnem parku treba upoštevati izhodišča (naravovarstvena in razvojna), ki jih določa veljavna zakonodaja.
Nekatera konkretna navajanja glede dosedanjega stanja v TNP moramo na tem mestu zavrniti.
1. Demografska slika v dolini prav gotovo ni razveseljujoča. Zmanjševanje števila prebivalcev in staranje strukture pa je velik problem povsod v Alpah in se je začel tudi v Soči mnogo pred nastankom TNP. Žal je otrok v soški šoli malo, a še dve, tri leta nazaj jih je bilo bistveno več. Ne pozabimo, da je šola v Soči 4-razredna in da večina teh otrok zdaj obiskuje šolo v Bovcu. Število prebivalcev v dolini je premajhno, da bi lahko konstantno govorili o izboljšanju starostne strukture; nihanja z dvigi in padci se bodo vedno pojavljala v valovih.
2. Škoda zaradi objedanja divjadi se skladno s predpisi ocenjuje in izplačuje.
3. Sanitarni odstrel bolnih živali se izvaja glede na določena lovna območja, pavšalni podatek o stotinah v mukah poginulih gamsov in kozorogov ne vzdrži resne razprave. V TNP vodimo v skladu s predpisi evidence o posameznih živalskih vrstah. Pri vseh t.i. lovnih vrstah sodijo med odvzem tudi t. i. naravne izgube, ki so evidentirane. Naravne izgube imajo različne vzroke, o »količini« muk pri poginu živali pa res lahko le ugibamo?!
4. V predlogu ZTNP ni določila, ki bi zapovedovalo ročno košnjo in prepovedovalo traktorje.
5. Anomalije popotresne obnove niso predmet ZTNP, pri dosedanjih popotresnih obnovah v TNP je bilo državno financiranje za 30% višje kot zunaj parka (zunaj parka je državna pomoč znašala 60% investicijske vrednosti, v parku pa 90%). Tudi zaradi tega dejstva je bilo veliko objektov v dolini po potresu lepo obnovljenih.
6. Gozd na levem bregu Lepenjice je bil poškodovan pred snemanjem Narnije. Producenti so celo želeli osrednji del snemanja tega filma izvesti v Lepeni, čemur smo v TNP nasprotovali. Sanacija gozda v Lepeni je potekala neodvisno od snemanja, vsekakor pa za potrebe in kulise Narnije ni bilo posekano nobeno drevo.
Načeloma verjamem v kulturo neposrednega dialoga in to je tudi moja stalna popotnica pri vodenju Triglavskega narodnega parka. Obljubil sem, da se bo park ljudem približal. Vizija parka je, da zavarovano območje TNP postane vzoren primer uspešnega sodelovanja različnih interesov: naravovarstvenih, gospodarskih, rekreacijskih in družbeno-kulturnih s skupnim ciljem: zagotavljati ohranjeno naravo, okolje in kulturno dediščino ter sonaravni razvoj Julijskih Alp za prihodnje generacije.
Kako to doseči? Imamo voljo in znanje, pri varovanju in upravljanju TNP so ključni ljudje. Pa ne le tisti, ki v parku delamo, temveč vsi tisti, ki v parku žive, in tudi tisti, ki v park prihajajo kot njegovi obiskovalci. Cilje varovanja in trajnostnega razvoja lahko dosežemo s povezovanjem in sodelovanjem; vodilo pri delu v javnem zavodu TNP je odprtost navzven in sodelovanje na vseh ravneh. Javni zavod Triglavski narodni park mora postati živa vez med fizičnim prostorom parka, ljudmi, ki tu živijo, in obiskovalci, ki v ta prostor prihajajo že sto in več let. Skupaj smo ga, sploh če bomo dobili dober zakon o TNP, sposobni ohraniti v zadovoljstvo vseh. •
mag. Martin Šolar,
direktor javnega zavoda Triglavski narodni park