Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Novosti

Franci Savenc 2281 6

Upravni odbor Planinske zveze Slovenije

je na včerajšnji seji soglasno odpravil OKROŽNICO; sporni akt ni več v veljavi.

Na seji UO PZS so šele pred točko razno, pri pobudah in vprašanjih, obravnavali problematiko odloka, s katerim je predsedstvo neupravičeno poseglo v pravico do uporabe besed gornik in gorništvo.

V razpravi je sodelovalo veliko število prisotnih: tako zagovornikov okrožnice, kot nasprotnikov. Razprava je bila polemična, občasno tudi ostra, vendar je bilo ves čas čutiti pripravljenost, da se vse skupaj razumno uredi; so se pa (po)kazale številne razlike v stališčih.

Predsedstvo UO PZS je v pojasnjevanju okoliščin priznalo napako, preuranjenost in nepredvidevanje posledic, ki jih je imelo to dejanje. Glavni očitek razpravljalcev pa je bil, da vodstvo PZS kar 14 dni ni pojasnilo dogajanja, ampak je z (redkimi) javnimi sporočili le še poglabljalo spor. Pobudniki obravnave so zavrnili očitek, da so lansirali dogajanje v javnost in s pojasnjevanjem ozadja pokazali, da so najprej skušali stvari razčistiti tam, kjer je vzrok nastal.
Vsi razpravljalci so bili enotnega mnenja, da je planinski organizaciji s tem nastala velika škoda. Dogovorjeno je bilo, da predsedstvo PZS s sklepom o preklicu dekreta seznani javnost in se opraviči za ta spodrsljaj.

P. s.: Upravni odbor je sprejel še dve pomembni odločitvi: PZS se bo do nadaljnjega vzdržala vseh dejanj (tožb ...) napram Gorski reševalni zvezi Slovenije in - za primer civilno pravne odškodninske odgovornosti bodo v letu 2009 zavarovani tudi osnovnošolci.

>Planinska zveza Slovenije

 

 

OKROŽNICA: Besedi »gornik« in »gorništvo« 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti PZS

6 komentarjev na članku "Upravni odbor Planinske zveze Slovenije "

Boris Strmšek,

Jaz bi sicer rekel, da je tole planinec-gornik že precej dolgočasno, toda težko bi pritrdil, da pa je planinec bolj pravilno ali še bolje - primerno, kot gornik. Pa seveda to ne pomeni, da kakšno besedo preganjam, saj uporabljam obe, le da je to odvisno od primernosti trenutka oziroma besedne zveze. Prevodi iz tujega jezika, ko se prevaja mountain ali berg v planino, so seveda precej za lase privlečeni, saj gore ali planine vsaj po sedanji definiciji ne moremo enačiti. Verjetno je bilo nekoč drugače, uporabljale so se še kakšne druge besede, jezik pa se spreminja ali bolje razvija. Zato se tudi na SSKJ ne bi preveč oziral. Tam je tudi kup besed, ki so zelo malo v uporabi. Planina v slovenščini se naglaša drugače, kakor v hrvaščini, zato jih ne bi enačil, res pa je, da so bili nekoč tile naši jeziki verjetno bližje. Tudi nacionalizem potemtakem ne bi smel imeti z vsem tem nič skupnega. Mogoče se mi zdi omemba tega pri pripombi Aleksandra Bjelčeviča celo nesramno podtikanje - gorniki so potemtakem nacionalisti ali kako!? In smešno - SPD je bila ustanovljena prav zaradi tega. A časi so se spremenili. Tako nacionalizem kot politika ne bi smela v gorah kaj iskati!!! To se še kako strinjam z Mojco.

Avtomobilu so nekoč na začetku rekli drugače, pa se je z leti izoblikovalo in prijelo to ime, ki se uporablja danes. Od izuma avtomobila pa ni preteklo prav veliko časa. Pa naša planinska organizacija tudi ni tako strašno stara, je komaj prav v drugo stoletje prilezla (čeprav se za nekatere funkcionarje zdi, da so v njej še od njene ustanovitve). Gore in gorovja so tukaj od pradavnine, pred njimi so bile na njihovih mestih druge, prej še ene in tako dalje. Le kdo ve, kako jih je poimenoval prvi človek!? Vsaj tisti, ki je imel že razvito govorico. In kako je sploh govoril!? In od kod je prišel naš jezik? In kakšen bo čez nekaj sto let? In kakšne bodo gore? Gore zagotovo bodo, ko naš že davno ne bo več nikjer. Za njimi bodo prišle druge gore in tako naprej. Mi pa se sedaj prepiramo, kako se naj reče tistim skalnim vrhovom nad dolinami in kako naj imenujemo tiste, ki hodijo in plezajo na vrhove. Na srečo imamo različne besede in lahko izbiramo. Kakor je komu po volji ali bližje. Glede na to, da hodim v gore, mi je bližje gornik in gorništvo. Tudi kot alpinistu se mi zdi beseda planinec (vsaj rahla) degradacija. Pa če je komu po volji in lažje ali bližje, sem lahko tudi planinec. Še vedno sem to jaz. Nič bolj ali manj pameten (ali neumen), lep (ali grd), velik (ali majhen) in še kaj. Nikakor pa si ne dovolim, da mi nekdo prepoveduje uporabo lepe slovenske besede. In če je to vodstvo moje planinske ali gorniške organizacije, jih je treba zamenjati. In ne zamenjati (ali preimenovati) organizacije. Zdi se mi pri vseh teh razprtijah okoli planinca in gornika (meni osebno so sicer veliko bolj všeč planinke in gornice), da so pa vseeno zagovorniki planinca bolj sovražno nastrojeni proti drugi strani oziroma se bolj borijo proti temu, da ne bi prevladal gornik. Kar je, vsaj po mojem mnenju, znak nepripravljenosti na spremembe, lahko rečemo tudi zaplankanosti. In lep dokaz tega so vsa ta dogajanja okoli znamenite okrožnice, že prej pa skupščin PZS, kjer se na vse pretege tišči gorništvo ven. In odzivi niso bili namenjeni temu, da pa potem raje prepovejmo planinec in planinstvo, temveč, da se tako ne dela. Vsaj ne v demokratični, svobodni in kulturni družbi, v kateri živimo sedaj. Če pa kdo od funkcionarjev PZS pogreša tiste stare sive čase, lahko to najde še marsikje po svetu, le malo se je treba ozreti naokoli. Z vrhov gora se vidi zelo daleč in mogoče bi morali kdaj tja gor in ne samo flancati neumnosti ter delati škodo tej naši PZS. Ker me skrbi tudi to: ...Upravni odbor je sprejel še dve pomembni odločitvi: PZS se bo do nadaljnjega vzdržala vseh dejanj (tožb ...) napram Gorski reševalni zvezi Slovenije... Gorski reševalci so prav zato šli ven iz te organizacije, ker je zastarela in okostenela, poleg tega jim je veliko lažje delovati samostojno. In rešujejo tako planince, kot tudi gornike, pa tudi hribovce, vandrovce, izletnike, alpiniste, šodrovce, vodnike (planinske in gorske), smučarje, tudi gobarje (borovničarje, kostanjarje, malinovce in podobne tudi), kakšnega jagra (lovec pravilno po slovensko), staro, mlado in vse ostalo zvem, pa še kaj bi se našlo. Ja, spomnim se tistega znamenitega napisa, menda na Okrešlju: Gorska reševalna služba pomaga vsem, ki so v gorah potrebne. Seveda je bil napis malo prirejen oziroma predelan. In zdaj PZS zavida GRZS članstvo v IKAR - točka dnevnega reda seje Predsedstva PZS:

9. Seznanitev članov UO o pridobitvi statusa Humanitarne organizacije in sproženih ukrepih proti GRZS zaradi prisvajanje pravnega nasledstva GRS, članstva v IKAR.(Franci Ekar)

V tej točki sta bili kar dve zanimivi stvari, ki tako ne gresta skupaj. Pa kar se tiče gorskih reševalcev, bi bilo bolje, da bi PZS razmišljala, kako bo najbolje sodelovala z njimi in ne da bi jim nagajala. Do kdaj pomeni to "do nadaljnega"? Vzdržanje od tožb namreč. Dokler ne bo imel kakšen osebek iz vrha PZS spet kakšen čuden preblisk? In zaradi takšnih stvari me skrbi za tole našo organizacijo, poleg tega me je še sram, ker počne neumnosti. A zadeva bo zdaj počasi potihnila, čez nekaj časa bo vse skupaj pozabljeno, karavana pa bo šla dalje. Z istimi vozniki? Jaz jim namreč ne zaupam več. Vsaj nekaterim.


Mojca Luštrek,

Če bi se bil ta preklic zgodil takoj, ko se je oglasila "baza", bi bila rekla Juhej!, tako pa pravim samo Končno ... A kljub temu me veseli, da se ve: tudi tisti, ki hodimo po planinah, nismo vsi ovce.


Mojca Luštrek,

Zdaj pa rečem Juhej! Ker smo se "vrnili" tako rekoč na moj teren, k jeziku. Zakaj narekovaji? Ker čisto jezikovno to vprašanje v tej polemiki nikoli ni bilo, kljub videzu. Morda sta celo prevladovala nekakšno (meni zelo tuje) politikantstvo in ideologija. Da se pogovarjamo o izrazju, je pa lepo in prav. In kakor tam zgoraj lepo shajamo skupaj - še več, prav prijazno sobivamo - sprehajalci, pohodniki, planinci, gorniki, alpinisti, naj sobivajo tudi besede, ki bolj ali manj natančno povedo, kaj smo.


Aleksander Bjelčevič,

Da je odlok čuden, je bilo jasno od začetka. Mnogo bolj zanimivo se mi zdi vprašanje, na kak ideološki način se je uvajala in se še uvaja beseda gornik. Na en način delovanja ideologije in na nekritično recepcijo te ideologije sem že opozoril: Nekdanji predstojnik katedre za gorništvo je besedi planinec in planinstvo diskreditiral s sklicevanjem na SSKJ - po SSKJ je planina enako planšarija, planinci niso planšarji, torej je par planinec/planinstvo napačen. Ko sem opozoril, da je v DRUGI vrstici SSKJ-ja naveden še en pomen besede planine (v množini), namreč "skalni vrhovi", se je oglasil njegov kolega in zatrdil, da tega pomena v SSKJ sploh ni. Dal je celo link na SSKJ - kjer pa je ta neobstoječi pomen očitno napisan. Česar ne želimo videti, tega ne vidimo.

Najbolj klasičen primer ideologije pa je zavračanje teh besed s sklicevanjem na njihovo tuje poreklo (večkrat v tej diskusiji, nazadnje g. Ekselenski): ker je planinec kalk iz nemščine (?) ali prevzet iz (jugo)slovanščine (čeprav je beseda skupno slovanska, kar sem tu večkrat zapisal), mora stran. Tu je zanimivo dvoje: Prvič, če dovolj dolgo ponavljaš te nacionalistične argumente (pa čeprav bi bili resnični), se bodo prijeli. In so se: mlada generacija dejansko preferira gornika pred planincem: nekdaj boljkotne knjižna beseda, ki je ni nihče govoril, ampak le pisal, je postala vsakdanja. (Za pogostejše in univerzalne rabe besede planinec v zvezah kot "Julijske planine, Kamniške planine", "visoko planinstvo" za alpinizem, oznaka Kugyja in Tume kot planinca, samooznake alpinistov kot planincev itd. gl. starejše Pl. vestnike). Drugič, zamislimo si dosledno izvajanje nacionalističnega čiščenja jezika: vrzimo iz slovenščine vse, kar je tuje (nemško, hrvaško, latinsko itd., poleg avta, elektrike itd. tudi škarje, plin). SSKJ ima čez 100.000 (sto tisoč) besed; od tega je "čisto" slovenskih ok. 2500 (dvatisoč petsto!). Za normalno delovanje jezika je potrebno ok. 80.000 besed. Če vržemo ven vse tuje (kar implicitno hočejo nekateri zagovorniki gorništva) - bomo ukinili slovenščino.

Premislimo, preden začnemo izganjati domnevno tuje besede.

Lp

Aleš


Aleksander Bjelčevič,

Boris, nisva se razumela. Rekel sem, da je "zavračanje teh besed s sklicevanjem na njihovo tuje poreklo" nacionalizem, ne pa, da smo nacionalisti vsi, ki uporabljamo besedi gornik/štvo (saj ju jaz tudi). Upam, da se v tem strinjava. Stavka "In smešno - SPD je bila ustanovljena prav zaradi tega" pa ne razumem. Ali pomeni "ker je motivacija za nastanek SPD tudi nacionalistična, je nacionalizem apriori dobra stvar"? Kot rečeno - upam, da se strinjava, da ni. (Mislim pa, da je omemba nastanka SPD odveč, ker položaj Slovencev v samostojni Sloveniji ni primerljiv s položajem Slovencev pod Avstrijo ali Italijo.)


Franc Štibernik,

Je pa prav da javnost zve, da je bilo v razpravi čutiti enotno podporo temu, da se moramo planinski delavci skrbeti za ohranjanje tradicionalnega planinskega besednjaka. Sam ne razumem tistih, ki hočejo v vsak nov dokument na silo stlačiti čimveč besed gornik in gorništvo, tudi tam kjer bi lahko uporabili druge slovenske izraze, ni nujno. da je to planinec.

Upam, da bo obširna razrava streznila tudi tiste ki hočejo na vsak način uporabljati besede gornik in da bodo strokovni sodelavci in pisci gradiv , napotkov in navodil PZS, znali uporabljati in ohranjati tudi tradicionalne izraze planinec in planinstvo.

Potrebno pa bo spremljati tudi nova želje po izražanju svojih občutkov in jih vključevati tudi v dokumente PZS ter na ta način bogatiti tudi planinsko izrazoslovje.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava 10. tradicionalni pohod
Naslednja objava PZS prepoveduje slovensko besedo - 14.11.08
  • Število objav: 46078

Novosti