Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

OKROŽNICA: Besedi »gornik« in »gorništvo«

>Planinska zveza Slovenije

Spoštovanje Vodil in Statuta PZS.pdf (244 kB)

 

Dokumente, ki smo jih iskali na PZS.si

Vodila PZS = brez zadetkov

Statut PZS (160 kb - datoteka v zapisu Word)

- Skupščina PZS, Ljubljana, 23. oktobra 1999

- Skupščina PZS, Ilirska Bistrica, 19. maja 2007

nedelja, 26. oktober 2008, ob 08:00, Franci Savenc, ogledov: 10069

znotraj Planinske zveze Slovenije nista (več) dovoljeni = sklep 49. redne seje P UO PZS

Navodilo organom in funkcionarjem PZS ter Strokovni službi PZS

- v uradni pisni komunikaciji znotraj PZS (med posameznimi organi, komisijami, odbori) in navzven, tudi do planinskih društev in MDO-jev,
- v strokovni literaturi natisnjeni v Založbi PZS, posebej ne v vzgojni,
- v programih usposabljanja, strokovni literaturi, ki se uporablja pri usposabljanju in ne v načrtih usposabljanja, razpisih, različnih postopkih ali poročanjih o usposabljanju,
- v razpisnih gradivih, ki jih pripravljajo posamezne dejavnosti ali SS PZS in ne v internih razpisih, ki jih pripravljajo posamezne komisije ali odbori UO PZS,
- v glasilnih PZS (Obvestila PZS in Planinski vestnik), razen v primerih, ko gre za brezplačne avtorske prispevke, ki so v skladu z programsko zasnovo in uredniško politiko,
- in v kakršnikoli obliki na spletnih straneh PZS ali podstraneh posameznih komisij in odborov.

Za spoštovanje tega sklepa so odgovorni vsi funkcionarji PZS, vključno s člani predsedstva UO PZS, načelniki komisij, vodje odborov in občasnih delovnih teles, uredniki, administratorji spletnih strani, vodje tečajev in inštruktorji ter predavatelji znotraj in zunaj PZS (zunanji se lahko angažirajo le, če spoštujejo ta sklep).
Posebej so za izvajanje sklepa odgovorni tudi generalni sekretar PZS in posamezni strokovni delavci, ki morajo preprečiti vsakršno nastanjaje, razmnoževanje, razpošiljanje, objavljanje ali arhiviranje takih gradiv na stroške ali v organizaciji PZS, ki so v nasprotju s citiranimi sklepi Skupščine PZS in tem ugotovitvenim sklepom. Vsa morebitna obstoječa pisna gradiva, ki so v nasprotji s tem sklepom, se takoj umaknejo iz uporabe ali spretnih strani PZS in podstrani komisij in odborov.

 

 

 


To je bistvo "okrožnice", ki jo je PZS razposlala (kot PDF dokument) svojim sodelavcem. Na spletnih straneh PZS ni objavljena, zato smo jo priključili tej naši objavi.
V nadaljevanju je njena (uvodna utemeljitev):

Ponavljajoče se kršitve Vodil pri delu PZS in PD ter Statuta PZS

Predsedstvo UO PZS je dne 22. oktobra 2008, na svoji 49. seji med drugim obravnavalo tudi stanje nenehnih in ponavljajočih se kršitev Vodil o delu Planinske zveze Slovenije, sprejetih na seji Skupščine PZS v Ljubljani, 23. oktobra 1999 ter Statuta PZS, spremenjenega in dopolnjenega na seji Skupščine PZS, v Ilirski Bistrici 19. maja 2007.

Čeprav je v citiranih VODILIH PRI DELU PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IN PLANINSKIH DRUŠTEV, sprejetih s sklepom Skupščine PZS, dne 23. oktobra 1999: »Delegati Skupščine Planinske zveze Slovenije sprejemamo Vodila pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev«, v 3. poglavju zapisano:

»3. PLANINSKA ORGANIZACIJA – MOST MED INTERESI LJUDI IN GORSKIM PROSTOROM
Naši predniki so ustanovili Slovensko planinsko društvo, da bi ohranili “slovensko lice slovenskim goram”. S tem so že na samem začetku začrtali vlogo in položaj slovenske planinske organizacije v družbi. Le-ta je vseskozi bolj ali manj uspešno usklajevala interese, povezane z gorskim prostorom, in skrbela za visokogorski svet…….. , v nadaljevanju pa:

Slovenski jezik je bogat s pojmi, ki označujejo obiskovalce gora (planinec, gornik, hribolazec, plezalec, alpinist ...), njih uporaba pa je odvisna od krajevnih značilnosti. V vsakdanjem jeziku je uveljavljena beseda planinski, ki opredeljuje naše početje v gorah z vsemi svojimi izvedenkami. Več kot stoletno izročilo in raba v besednih zvezah, kot npr. slovensko planinsko društvo in mnoga planinska društva ter Planinski vestnik, ki več kot sto let širijo planinstvo, nas zavezujejo, da ohranjamo planinstvo kot besedno rabo za naše početje. S tem se na najbolj izviren način držimo naših korenin in ohranjamo “slovensko lice slovenskim goram¹
.
Pri tem pa ne nasprotujemo tistim planincem, ki svoja početja v gorah poskušajo imenovati drugače predvsem z namenom, da pokažejo, da je njihovo doživljanje gora pač način njihovega življenja. S tem največkrat želijo tudi izraziti razlike v zahtevnosti svojih ciljev od ciljev množic, ki običajno ostajajo na nižjih vrhovih in položnejših poteh (avant-turisti, alpinisti/šodrovci, planinci/gorniki). Taki pojavi v organizaciji pričajo, da je planinstvo ponovno pred kvalitetnim razvojnim skokom, ki ga mora organizacija tankočutno zasledovati in podpirati
(2).

in je bilo z že omenjenimi spremembami in dopolnitvami Statuta PZS, sprejetimi v Ilirski Bistrici, ko je bila iz krovnega dokumenta črtana beseda »gornik« z vsemi njenimi slovničnimi izpeljankami, tako stališče ponovno potrjeno, smo še vedno priča nespoštovanju teh dveh sklepov najvišjega organa Planinske zveze Slovenije (Skupščine PZS).

Da bi se posamezniki, funkcionarji in posamezni organi znotraj Planinske zveze Slovenije zavedli korenin slovenskega planinstva, poudarjenih tudi z lanskoletno uvedbo kratice »SPD« (Slovensko planinsko društvo) v znak in prapor Planinske zveze Slovenije za razpoznavnost naše stanovske najbolj tradicionalne društvene planinske organizacije z izjemno bogato kulturno dediščino, ki smo jo dolžni varovati, ohranjati in spoštovati, hkrati pa ne prizadeli kakšno od sorodnih nevladnih organizacij, je P UO PZS, da bi uveljavilo citirane sklepe in stališča Skupščine PZS in zaščitilo več kot 115 letno tradicijo planinstva na slovenskem, na svoji 49. redni seji, dne 22. oktobra 2008, seji sprejelo naslednji s k l e p : - glej uvodni del.


¹ V poševnem tisku je citat dr. Matjaža Kmecla, ki je bil zaprošen za strokovno pomoč in presojo pri nastajanju Vodil  pri delu PZS in PD.

² To pa je prispevek takratnega člana KVIZ PZS, velikega strokovnjaka s področja planinstva in publicista Bojana Pollaka ter tudi člana takratne delovne skupina za pripravo Vodil pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev, v sestavi Andrej Brvar, mag. Franjo Krpač, Jože Melanšek, Borut Peršolja, Bojan Pollak, Bogdan Seliger, Rudolf Skobe, mag. Martin Šolar in Adi Vidmajer, imenovana na 3. seji Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, dne 2. oktobra. 1998.

 

Komentiraj (26):

Franci Robnik, nedelja, 26. oktober 2008, ob 11:34

To je bilo že večkrat tema polemik. Ampak čemu prisila? Zakaj je PZS lani tako na hitro v svoj statut zbasala turno kolesarstvo, ki se je sedaj razširilo že v visokogorje in v osrednje območje TNP, po drugi strani pa izbrisalo gorništvo, kot da je kužno?

In kaj pomeni: Prepovedana uporaba izraza gorništvo v strokovni literaturi natisnjeni v Založbi PZS, posebej ne v vzgojni, v programih usposabljanja, strokovni literaturi, ki se uporablja pri usposabljanju in ne v nacrtih usposabljanja, razpisih, razlicnih postopkih ali porocanjih o usposabljanju in v glasilnih PZS (Obvestila PZS in Planinski vestnik)?

Potemtakem lahko morda v kratkem dočakamo še poziv na javni sežig "neprimernih knjig" pred stavbo PZS?

Nekoč cenjeni dr. Vladimir Škerlak je na to temo nekoč napisal v Planinskem vestniku (letnik 1961, str. 551):

Odlomek: "Izraz gornik uporabljajo že številni pisatelji. Toda uveljaviti se ta izraz ne bo mogel vse dotlej, dokler se bo organizacija imenovala planinska zveza. To ime se vzdržuje zaradi podobnosti srbohrvatskega izraza. To pa seveda prav tako ni umestno, kakor ni pravilno zaradi "jugoslovanske jezikovne enotnosti" uporabljati besede "višek" namesto ""presežek", "manjek" namesto "pomanjkljaj", 'juriš" namesto "naskok" in "usluga" namesto "storitev" itd. Bratstvo med narodi ne pomeni dolžnosti, da narod opusti uporabo lastnih izrazov na ljubo podobnim izrazom iz jezika, ki ga govori drug narod. Izraz "planinstvo" je v slovenskem jeziku odveč in škodljiv. Odveč zato, ker se to, kar ni gorništvo, da zajeti z besedo "izletništvo" (npr. pohodi na griče), škodljiv zato, ker se s tem posredno še vedno vzdržuje v življenju nepravilni izraz "planine" za gore."

Lep gorniški pozdrav,

France Malešič, nedelja, 26. oktober 2008, ob 14:00

Izraza gorník in gorníštvo je kot sopomenki za planinec in planinstvo (namesto izrazov gorohodec, hribolazec, ki sta bila le prevoda iz nemščine) uvedel Janez Gregorin leta 1937. Uveljavila sta se, še posebno kot oznaka za zahtevnejše planinstvo (npr. gorniška literatura, film, etika, glej tudi Planinski terminološki slovar, ZRC SAZU, 2002, str. 57.). Uporabljali so ju številni planinski pisci in predavatelji, od prvega povojnega predsednika planinske organizacije Franceta Avčina in dolgoletnega urednika Planinskega vestnika Tineta Orla do obeh častnih predsednikov PZS, Miha Potočnika in Vlasta Kopača …

France Malešič

Mojca Luštrek, nedelja, 26. oktober 2008, ob 18:09

Tole je pa nekaj tako nedoumljivega, da si do smrti ne bi oprostila, če se ne bi oglasila. Kako se lahko kaj takega zgodi v 21. stoletju, v sodobni demokraciji, ki naj bi ji bila diktat in cenzura tuja? Pa še v Sloveniji, ki – kakor nas uči zgodovina – »stoji in pade« z jezikom? Saj smo še ravnokar peli slavo Trubarju! Tudi Planinska zveza Slovenije. Ne vem, ali je bolj smešno ali bolj nevarno, da nas inkriminirani sklep skuša naplahtati, da varuje slovensko izročilo in slovenski jezik. Pred čim pa ga brani? Pred prosto izbiro slovenskih besed? Ali kdo resno dvomi, da je gornik slovenska beseda? Sklep ni ne razumen ne razumski. Prepričana sem namreč, da ne izvira iz tehtnega premisleka o strokovnem izrazju, ampak se bojim, da njegove avtorje le moti občutek, da se izrazov iz družine gornik drži neka njim tuja ideologija. Da je med gorniki in planinci približno taka razlika kot med skavti in taborniki. Da jim gre v nos Slovenski gorniški klub Skala. Drugače si tako drakonskega sklepa ne znam razložiti (opravičljiv pa seveda tudi s tako razlago ni). Veselilo bi me, če bi se motila. Samo nikar naj me kdo ne skuša prepričati, da »ni dovoljeno« ni isto kot »je prepovedano«.

Da ne bo pomote: jaz sem planinka, kolikor me je. In čisto noro bi se mi zdelo po toliko letih spreminjati ime organizacije in vsega, kar je povezano z njo. A nič manj noro ni preganjati izraz gornik. Veseli bodimo, da imamo poimenovanje za nekoga, ki zna, zmore, si upa več kot mi »navadni« planinci. Samo za to gre, kakor je že lepo in brez čustvenih izlivov, ki jih utegne kdo očitati meni, razložil gospod Malešič. A mi boste že oprostili ta naval čustev, kajti sklep me je razjezil in užalostil kot človeka, Slovenko, avtorico planinskih besedil, jezikoslovko in planinko.

Posebej me je ujezila prepoved uporabe izrazov iz družine gornik »v glasilnih PZS (Obvestila PZS in Planinski vestnik), razen v primerih, ko gre za brezplačne avtorske prispevke, ki so v skladu z programsko zasnovo in uredniško politiko«. Tudi sama pišem v Vestnik in v eni ali dveh pesmih sem si drznila uporabiti izraz gornik. Ne vem, ali je moje pisanje »v skladu z programsko zasnovo in uredniško politiko«, vsekakor pa je »brezplačno« (odrekam se honorarjem). Čeprav bi se morala veseliti, da jaz, ki sem »zastonj«, smem več kot tisti, ki »kasirajo« (o velikosti honorarjev raje ne bom), mi nekako ni do veselja. Ta alineja je ne le odveč ali nesprejemljiva kot druge, ampak je še nesramna povrhu.

Ker vse lamentacije nasprotnikov tega sklepa najbrž ne bodo pomagale, pa upam, da se bo našel kak pravnik, ki bo »odkril«, da je sklep nezakonit in neustaven. Ali ne bi bilo lepše in bolje, če bi ga gospod Ekar in tisti, ki so ga podprli, raje umaknili ali vsaj omilili? Da ne bi ukazovali in prepovedovali, ampak le priporočali, in to le za zelo ozke namene in ozek krog. Če sploh.

Igor Zlodej, nedelja, 26. oktober 2008, ob 19:56

Pred sabo imam meni zelo dragoceno knjigo z naslovom "Iz življenja gornika" izdala založba obzorja Maribor, leta 1968. Letos smo praznovali 150. letnico rojstva avtorja te knjige. V Trenti se je v Juliju letos zbrala večina članov UO PZS na čelu z g. Ekarjem. So torej slavili gornika ali planinca Kugyja. Že vse od leta 1983 vodim osebni gorniški dnevnik.
Kaj pa izraz gora in gorski, in kaj sploh je PZS odgovor sem našel tukaj:
Planinska zveza Slovenije je krovno društvo slovenskih gorskih organizacij. Vanjo je včlanjeno 247 polnopravnih članic (društva, klubi, postaje Gorske reševalne službe Slovenije, ...). Je naslednica Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v Ljubljani.

Janez Gornik, ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 05:49

Človestvo pozna samo dve stvari, ki sta neskončni:
1. Vesolje
2. Človeška neumnost
Ampak, za vesolje niti nismo prepričani!
Janez Gornik, ki se ne bo preimenoval v Janez Planinec, kvečjemu v Franci Gornik

Bojan Turšič, ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 06:44

PZS po svoje, jaz pa tudi. Dasiravno sem glede na izkaznico član Planinske zveze, bodo zame vedno obstajale planine, hribi in gore. Navodila gor ali dol. Ko je zelo slabo vreme ali pa me premočno daje lenoba, grem nekam nižje, na primer na Veliko Planino. Ko razmere kaj konkretnejšega ne dovoljujejo ali časa ni na pretek, se povzpnem na kak hrib (nižje od 2000m). Najraje pa gorolazim po gorah, nad 2000m visoko. V enem od slovensko-nemških slovarjev sem pogledal ali pri njih obstaja kaka razlika med planinec in gornik. Je ni, za oba imajo enak izraz in sicer der bergsteiger. In potem sem pogledal še kaj je planina in kaj gora. In spet isti izraz za oboje in sicer der berg. Pri opisih težavnosti ture pa je razlika in sicer wandern in bergsteigen. Prvo pomeni pešačenje (po mojem skromnem mnenju nekaj nezahtevnejšega), drugo pa pomeni planinariti oziroma hoditi v gore in/ali po gorah (mnogokrat je dodana tudi stopnja zahtevnosti).
Sem pa vesel da bo moj morebitni vzpon na Pršivec v bodoče enakovreden prijateljevem vzponu na Kukovo Špico. Oba bova planinarila v planinah, vse ostalo bodo nepomembne malenkosti.........
Žalostno ni kaj. Se bomo šli pa globalizacijo in se naslednje leto (zdaj ko je herr Haider odšel,toliko lažjega srca) včlanili v kak Alpenverein ali CAI. Če gospoda na PZS tako želijo........
Pa še malce humorja:
-plezalnih vzponov opravljenih v Dolomitih slovenski alpinisti v bodoče ne smejo voditi kot ALPinistični vzpon.....kdo jim je kriv, ko pa niso plezali v ALPah......
-planinska društva v prihodnje ne smejo od udeležencev "izleta" zahtevati opreme za visokogorje.......kvečjemu za višje in visoke planine...........
-in če se komu, bog ne daj, v planinah kaj zgodi, na pomoč v prihodnje pokličite na pomoč PLANINSKO REŠEVALNO ZVEZO SLOVENIJE (tel.št. mi je še neznana).......

Simon Čopi, ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 07:47

Moja prva misel ob branju le tega je, da bi morali to zvezo voditi ljudje, ki jim gore niso tuje.

Jani Bele, ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 08:16

Zgrožen sem. Ne zaradi podpisa enega človeka pod tem sklepom, ampak zaradi ljudi, ki so ta sklep sprejeli.
Jani Bele

Stane Škrjanec, ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 09:25

Priznam, da sem po prebranem naslovu najprej pomislil na prvi april.
Skrajno žalostno!

Andrej Rožič (Bohinj), ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 10:18

Planinske kavke in pupki se že veselijo, so pridobili na veljavi!
Pred leti bi rekel, verjetno smo 1. aprila. Po skoraj dveh mandatih pa se človek skoraj navadi zaplankanosti nekaterih v vodstvu zveze.
Gotovo pomemben sklep, ki bo prispeval k večji enotnosti. :) predvsem pa k kvalitetnejšemu delu na vseh nivojih zveze in društev. Planinske šole so potrebovale le to prepoved in spet se bo članstvo veselo izobraževalo.
Mislim, da je to še ena veleumna poteza g. Ekarja in ostalih borcev, ki želijo zvezo enako mislečih, uniformiranih, skratka najboljših prirediteljev in udeležencev planinskih n+11 obletnic. Imam občutek, da vodstvo namerno v planinske ali "gorniške" vrste vnaša take cvetke. Le namen mi ni poznan, pokazal ga bo čas.
Kaj veš, kam nas bo pripeljal ta sklep? Mogoče bomo sedaj od države pridobili koncesijo in bomo lahko pobirali davek od Planinskega čaja?

Aja pa še to, Kam naj vržem pesmarice Gorniška 1. ? Al je mogoče zadost, če naslov prepleskam v Planinska 1.

Andrej Rožič

Bojan Jevševar, ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 10:30

Jaz pa ob tem, da tolikšne ozkomiselnosti in ozkosršnosti ne morem doumeti, mislim, da ti ljudje v vodstvu preprosto nimajo pomembnejšega dela, zato se v svojem brezskrbnem dolgočasju ukvarjajo z vprašanji, na katera večina planincev in gornikov sploh ne pomisli. Ker takih ljudi nisem pripravljen podpirati, mi lahko verjamete, da bo imela PZS zaradi svojega butastega vodstva eno družinsko članarino manj.

Bojan Jevševar, samo še letos član PD Brežice

Mojca Luštrek, ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 10:42

Se vam zdi zamenjava članstva res najpreprostejša, najučinkovitejša, najpametnejša, najbolj poštena - skratka najboljša rešitev?

Iztok Bokavšek, ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 13:23

Menim, da prepoved uporabe določene besede, v tem primeru "gornik" in "gorništvo" ni v skladu z ustavno zagotovljeno svobodo izražanja:

"39. člen
(svoboda izražanja)

Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja."

Dvomim, da se UO PZS zaveda, da se uporabe besed ne da urejati s prepovedovanjem, še zlasti pa ne z Navodilom, ki ga sprejme zveza društev.

Prepovedovanje rabe določenih besed vodi kvečjemu v odpor in ni v skladu z danes doseženo stopnjo demokracije, saj jo po nepotrebnem znižuje s krčenjem rabe slovenskega besednjaka.

Lep gorniški pozdrav, vsem ljubiteljem gora

Tone Wraber, ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 14:51

Preseneča predvsem način prepovedi besed gornik in gorništvo, način, ki bi delal čast totalitarni policiji in je prava sramota za funkcionarsko elito PZS. Sam ne bi nikoli pristal na spremembo imena Planinske zveze Slovenije ali Planinskega vestnika, saj mi je za ohranjanje tradicije. Prav te pa avtorji sramotne okrožnice ne poznajo, saj očitno ne vedo za članek, ki ga je v Planinskem vestniku (60: 105-111, 1960) objavil naš ugledni geograf akademik prof. dr. Svetozar Ilešič. Naslov tega članka je »Še o 'planini' in 'gori'«, iz njega pa je povsem razvidno, da imata besedi planina in gora izvorno več pomenov, v vsakem primeru pa niti prva niti druga enopomensko ne označujeta vsebine delovanja PZS in PV. Takšni primeri so v jeziku pogostni, kot primer naj navedem besedo svinčnik, ki je v splošni rabi, čeprav v njem ni prav nič svinca. Ko dr. Malešič omenja rabo besed gornik in gorništvo pri Janezu Gregorinu, je treba vedeti, da je Gregorin staro posodo le napolnil z novo vsebino. Tudi jaz ne povem čisto nič novega in naj zato tudi končam tako, kot je svoj sestavek končal prof. Ilešič: »S te strani se torej lahko mirno držimo tradicionalnega 'planinstva' s 'Planinskim društvom' in 'Planinskim vestnikom', ki jim z 'goro' pač ne moremo pomagati k točnejšemu poimenovanju.« Iz istega razloga tudi ne kaže preganjati gornika in gorništva, razen v (redkih) primerih obstoječih uradnih nazivov.
PZS naj svoj smešni in nesmiselni sklep nemudoma prekliče.
Tone Wraber

Franc Štibernik, ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 15:58

Ta okrožnica je pa res največja neumnost, ki sem jo kot predsednik PD prejel v zadnjem času.
Sam sicer uporabljam izraz "planinec" me pa prav nič ne motijo tudi ostali izrazi, ki so se razvili pri planinski dejavnosti.
Bolj kot uporaba različnih izrazov me moti to, da so se pričele ustanavljti gorniške , skalaške in ne vem še kakšne organizacije, z določeno politično podporo. ki niso vključene v osrednjo planinsko zvezo.
Prav zato sem predsedniku že predlagal, da se mora naša najstarejša organizacija prilagajati novim časom in v svoje vrste pridobiti vsa društva, ki se ukvarjajo z planinstvom in dejavnostjo v gorah.
Planinci , gorniki in vsi ljubitelji planin , gora moramo storiti vse, da bomo združeni pod skupno streho. Le tako bomo lahko lažje uveljavljali svoje interese nasproti države, ki se je v zadnjem času preveč mačehovsko obnašala do planistva. Saj veste, najlažje se lomijo slamice razvezanega snopa.
Ne vem sicer kateri član UO je predlagla sprejem tega sklepa, vem pa da ga je potrebno kar najhitreje umakniti iz obtoka.
Kot predsednik planinskega društva, takšnih sklepov ne bom sprejemal in bom svojim članom še naprej dopuščal tisto rabo izrazov, kateri so jim pri srcu in jim dajejo zadoščenje ob njigovi planinski dejavnosti. Člani društva pa bomo skupaj ohranjali tudi planinstvo in k temi povabili tudi razne gornike, alpiniste in skalaše.
Predsednik PD Grosuplje, Franc Štibernik

Boris Strmšek, ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 19:36

Ko sem prebral tole okrožnico najvišjih organov naše krovne gorniške/planinske organizacije, sem imel najprej občutek, da sem se vrnil v sive čase naše polpretekle zgodovine, potem sem bil zgrožen, nato mi je malo šlo na smeh, na koncu pa je ostala pravzaprav samo žalost. Žalost, da lahko tisti, ki vodijo organizacijo ljubiteljev gora (in ne samo planin) in so s tem tudi moje vodstvo, počnejo in govorijo neumnosti, namesto da bi bili primer vsem ostalim v tej organizaciji. Saj to ne more biti nič druga, kot neumnost. Nekdo je že prej omenil našo ustavo. Tudi jaz mislim, da si nihče v PZS ne more in ne sme jemati pravice, da bo odločal, katere besede bomo uporabljali, če so te besede seveda slovenske. In gornik je prav tako kot planinec slovenska beseda. Na koncu koncev pa zahajamo v gore in zakaj ne bi bili gorniki!?
Malo sem poškilil v slovar in sem opazil, da je "planina" v angleščino prevedena kot "mountain", ob tem pa še kot "highlands", "mountain" iz angleščine pa samo kot "gora". "Mountaneer" je preveden v "hribolazec, hribovec" in ne planinec, pa niti ne gornik. "Planina" je v nemščini "Alm" ali pa tudi "Hochweide", "gora" pa "Berg". In obratno je za "Berg" vrsta prevodov - "gora, hrib, planina, breg, jalovina". Skratka, besede se prepletajo, ampak tukaj je treba upoštevati, da nimam kakšnih specializiranih slovarjev, obenem pa so avtorji Slovenci. Sicer pa lahko gremo pogledati tudi, kaj pomeni posamezna beseda oziroma, kako jo poznamo. Pa da ne bom tukaj preveč razvlekel, si naj vsak sam pri sebi razčleni pomen slovenskih (!)besede "planina" in "gora". Planina je lahko del gore in ne obratno. Planina pa pomeni recimo pri naših južnih sosedih goro. Ampak Slovenci imamo za npr. Ojstrico drugačen izraz. To ni planina, temveč gora. Tudi Triglav ni planina, temveč gora. Najdemo pa na mnogih gorah tudi planine. In če bi radi z eno besedo naše početje v gorah kar najširše zajeli, ga vsekakor bolj z besedo "gornik", kot pa "planinec". Ampak je stvar vsakega posameznika, da uporablja besede, ki mu jih nudi naš materin jezik. Če ni slučajno ta beseda kletvica ali kaj podobnega. Toda vodstvo PZS očitno hoče narediti iz besede "gornik" kletvico. Ali pa so obremenjeni z neko nam neznano ideologijo in pravzaprav ta beseda le njim predstavlja kletvico ali bolje grožnjo. Saj kdo pa sploh pomisli, da bi šli zdaj spreminjati "Planinsko zvezo Slovenije" v "Gorniško zvezo Slovenije"!? Ali na primer "Planinski vestnik" v "Gorniški vestnik"!? In "planinska društva" v "gorniška društva"!? Za mene na primer je Planinska zveza Slovenije naša krovna gorniška organizacija. Naj ostane torej planinec planinec in gornik gornik, pa ne glede kaj natančno kakšna beseda in njene izpeljanke opredeljujejo oziroma pomenijo. Vsekakor označujejo ljudi, ki radi zahajajo v naravo in gorski svet. Ali pa mogoče planinski svet!? Imam občutek, da imajo ljudje, ki vodijo organizacijo, katere član sem tudi sam, nekakšno preganjavico. Upam, da to ne posega celo na področje politike, pa vendar močno sumim. Kako je že s tem Gorniškim klubom Skala? Sicer pa je prišel s strani predsednika PZS nekoč že poskus političnega manipuliranja s članstvom PZS. In to si kot član te organizacije nikakor ne bom dovolil, prav tako pa še cela vrsta istomislečih. In brez skrbi, da ne bomo zamenjali organizacije. Treba bo pa vsekakor nekaj ukreniti. Takšnega vodstva si ne zaslužimo. Mnogo slovenskih planincev, gornikov, alpinistov... je že članov avstrijske planinske/gorniške organizacije, tudi sam sem, predvsem zaradi tega, ker članstvo v njej nudi več oziroma več omogoča, predvsem tistim, ki veliko obiskujejo tuje gore. Ampak še nikoli nisem rekel, da sem član avstrijske planinske/gorniške organizacije, temveč slovenske. To omenjam zato, ker je nekdo v pripombah omenil včlanjanje v avstrijsko "PZS". Po Haiderju. Hja, tudi za časa Haiderja so imela avstrijska gorniška/planinska društva oz. klubi že kar nekaj slovenskih članov. Naj se PZS vpraša zakaj.
Skratka, žalostno je, da se vodstvo PZS ukvarja s takšnimi zadevami, namesto, da bi poskušali narediti nekaj za razvoj planinske/gorniške kulture pri nas in spraviti tole našo organizacijo kakšno stopničko višje, kakor pa je sedaj. Koliko mi je znano, je PZS izgubila v zadnjem obdobju kar precej svojega članstva in s takšnimi neumnostmi jih bo še več. In kaj bo potem naslednji korak, če bo tale neumnost obveljala? Bodo izključili iz organizacije vse tiste, ki sami sebe imenujejo gornik? In potem bi že res lahko prišlo na vrsto sežiganje na grmadi. Pa smo v srednjem veku, kamor zagotovo sodi takšna miselnost, kot ga je tokrat pokazalo vodstvo PZS. Halo, ljudje, saj smo v 21. stoletju in imamo demokracijo.

MKarinka Rojko, ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 20:17

Živim v Sloveniji - sem Slovenka, rojena sem in živim v Mariboru - sem Mariborčanka, zahajam v gore - sem ...Gorenjka? Vsaka slovenska beseda izhaja iz nekega korena. Koren slovenske besede "gora" je "gor" iz česar izhajajo :Gorenjec, Gorenjska, gorski, gorstvo, gorat... in nenazadnje tudi gornik in gorniški. V nasprotju s tem, kar me je učil profesor slovenščine, je to, da mi sedaj ne dovolijo oz. prepovedujejo (ga. Mojca Luštrek - hvala za pojasnitev - beri: izenačitev - teh dveh pojmov) uporabo lepih slovenskih (naših) besed. In kako je že z besedo "vest"? V hrvaščini to pomeni "novica". Torej je Planinski vestnik revija o novicah ali planinski (za)vesti? Sicer pa še dobro, da Slovenci vsaj na "trekinge" lahko hodimo...

Bojan Leskošek, ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 21:56

>"Na spletnih straneh PZS ni objavljena, zato smo jo priključili tej naši objavi."

Zakaj ta genialni preblisk ni objavljen, je jasno: s samo njegovo objavo bi kršili njegova določila (besedi gornik in gorništvo se večrat pojavita v besedilu, zatorej ne moreta biti objavljena na spletnih straneh, internih glasilih, ... PZS).

Še ena posledica sklepa je, da bo PZS morala s seznama svojih članov črtati PD Gornik iz Ljubljane. Ne more jim namreč poslati niti dopisa, da se naj preimenujejo v PD Planinec, ker "beseda gornik ni dovoljena v uradni pisni komunikaciji ... tudi do planinskih društev in MDO-jev".

In, ker besedi nista dovoljeni "v strokovni literaturi natisnjeni v Založbi PZS, posebej ne v vzgojni" svojemu podmladku ne bodo mogli niti razložiti, da ne smejo uporabljati teh dve besed. Če jo bo kakšen neveden otrok pomotoma uporabil, pa ga morajo nemudoma izključiti - in to brez pojasnila (ker bi samo pojasnjevanje pomenilo kršitev dekreta). Sic!

Stanislav Bojan Zupet, ponedeljek, 27. oktober 2008, ob 23:24

Sem kar malo slabe volje.
Prepovedana uporaba sprejeta z večino. Dva nesmisla, prepoved uporabe nekega izraza in to uradna je v najmilejši obliki diktat, ki ni v toku časa, slabo domišljena poteza versus besednega zaklada vsaj, če omenim zgolj to.
Z večino? Koga, s kakšno obrazložitvijo, kakšna je povprečna starost prepovediteljev, s kakšno pravico, bomo knjige zažigali, članke brisali? Večje neumnosti pa res ne, svoboda vsakega je tudi temeljna pravica izražanja, mar jo »večina« odreka, komu, pa ja ne »manjšini«? Bo na seznamu knjig-uradnem od PZS tudi delo Kugya »iz življenja planinca«? Kaj porečejo na to »planinski reševalci« in še kdo.
Moja malenkost je vedno hodila v gore, nikoli v planine - zgolj na plano, nabirat rožce za planinski čaj. Vse skupaj je preživeto, način me je osupnil, vsaj zame ni sprejemljiv. »Večina« bi bila lahko vsaj tako demokratična in obenem vizionarska, da bi se zavedala kontra produktivnosti prepovedi.
Bodite pametni gospodje iz PZS, ne prepovedujte, PZS ima svoje korenine ravno v prepovedi ustanavljanja takega slovenskega društva. Sam nimam nič proti, da sem član PZS, vendar ne take, ki mi prepoveduje uporabljati bogato izrazje mojega naroda in mi kot prostovoljna organizacija diktiranega, edino »pravilnega«.

Osupli Stanislav Bojan Zupet-Zupi

Borut Peršolja, torek, 28. oktober 2008, ob 02:40

Evald Flisar je v Čarovnikovem vajencu napisal: "Neumnost neumnih je vedno manjša od neumnosti pametnih." Več pa na blogu Razgledi: borut.siol.net/2008/10/28/gornistvo-in-planinstvo/

Lep gorniški pozdrav, Borut

Gorazd Gorišek, torek, 28. oktober 2008, ob 13:40

Še vedno upam, da se bom prebudil in zadovoljen ugotovil: "Bile so samo hude sanje ..."

Nejc Kuhar, torek, 28. oktober 2008, ob 18:47

Iskreno upam, da je bila to prenagljena odločitev brez podrobne analize o posledicah.
V nasprotnem primeru bo situacija po eni strani komična po drugi pa tragična.
Če bo vse skupaj obveljalo, kot eden od članov protestiram, ker se na spletnih straneh PZS v prihodnje ne bomo mogli pojavljati:
- GORSKA REŠEVALNA ZVEZA SLOVENIJE,
- ZDRUŽENJE GORSKIH VODNIKOV SLOVENIJE,
- GORSKA ŠOLA SLOVENSKE VOJSKE,
- ZDRUŽENJE VOJAKOV GORNIKOV SLOVENIJE.

Upam, da ne bo sledil dekret o prepovedi uporabe pokrajin in krajevnih imen:
- GORENJSKA
- KRANJSKA GORA
- ITD...

Lep pozdrav, Miha Kuhar

Blaž Komac, četrtek, 30. oktober 2008, ob 09:15

Upam, da (bo)ste člani planinskih ali gorniških društev, ki ste se tu oglasili, nestrinjanje izrazili tudi s pismom na PZS, da bo vlada vedela, kaj misli ljudstvo.

"Gora ni nora ... "

Primož Bernard, sobota, 1. november 2008, ob 10:00

Znana Kugyjeva knjiga ima torej po novem naslov : Iz življenja planinca
Da se kdo ne zmoti, jasno !

Jure Niedorfer, ponedeljek, 10. november 2008, ob 12:13

Čestitke upravnemu odboru PZS za odlično opravljanje dolžnosti. Res ste pravi intelektialci. Predlagam še ukinitev besede gora, gor, gornji, Gorenje in Gorenjska.....
V razmislek:
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=gorni%C5%A1tvo&hs=1
Franci, ta mi je zadnič rekla, da si ji ful všeč:
http://zupnije.rkc.si/sodrazica/MagdalenaGornik/index-MagdalenaGornik.html

Lep pozdrav iz Zg. Gorij...

CH

Tomaž Longyka, sreda, 12. november 2008, ob 12:08

Upravnemu odboru PD Ljubljana matica ( s kopijo Planinski zvezi Slovenije) sem kot član PD LM in član PZS poslal naslednje pisemce:

Spoštovani člani upravnega odbora PD Ljubljana matica!

Kot član društva PD Ljubljana matica in obenem član PZS najodločneje protestiram proti sklepu vodstva PZS o prepovedi uporabe izrazov "gornik, gorništvo ipd." v okviru dejavnosti PZS. To je po vseh pravnih in moralnih merilih samovolja brez primere, za današnji čas prav neverjeten ukrep. Ne bi želel kot pravnik in pobornik jezikovnih pravic po nepotrebnem pojasnjevati in razlagati svoje ugotovitve - to so javno storili že drugi.
Ker se moje društvo PD Ljubljana matica, ki z drugimi PD sestavlja PZS, še ni oglasilo v javnosti v zvezi s tem sklepom PZS in po današnji telefonski informaciji iz pisarne PD Matica upravni odbor še ni zavzel stališča do p r o t i z a k o n i t e g a sklepa PZS, prosim UO PDLM, da na naslednji seji obravnavajo to vprašanje, se odločijo za ustrezno ukrepanje in objavijo svoje stališče in sklep o ukrepanju v dnevnem časopisju.

Če ne bom pisno obveščen o stališču UO, javno ali zasebno, do konca leta 2008, bom tehtno razmislil, ali naj še naprej ostanem član PD LM in član PZS.

Hvala, ker ste si vzeli čas za teh nekaj vrstic.
S hribovskoplaninskogorniškimi pozdravi!

Tomaž Longyka
Medvedova cesta 3
1000 Ljubljana

eXTReMe Tracker