Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 29.09.1980

  29.09.1980


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 29. september 1980, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 3159

Delo, Šport: ... V Sfingi že pet smeri

Najkasneje leta 1954 so pričeli poskušati - če upoštevamo le dokumentirane podatke - uspela pa sta šele Kazimir Drašler in Aleš Kunaver v dneh 22. - 24. avgusta 1961. Za to smerjo (3) je prišel na vrsto Sfingin obraz (5), ki sta ga - prav tako po več poskusih - prva preplezala Ante Mahkota in Peter Ščetinin 11. junija 1966. Smer mojstranških veveric (4) sta prva zmogla Janko Ažman in Zvone Kofler v dneh od 20. do 22. junija 1969. Četrto smer sta v to prepadno skalovje začrtala Franček Knez in Jože Zupan (Črni prt - 6) 13. avgusta 1977. Steber Franca Jožefa (na sliki se vidi le vstopni del - 1 - smer namreč poteka po stebru levo od Sfinge, ki se ga je oprijelo ime Mica) sta preplezala ista plezalca 27. avgusta 1978.
V nedeljo 21. t. m. pa sta Alojz Cajzek (AO Celje) in Franček Knez (AO Celje) preplezala še Kamin Sfinge, ki sta ga ocenila s IV+ (v steni je ostal en klin, sicer pa sta nekajkrat uporabila tudi zatiče). Knez je ob tem izjavil, da se mu zdi to edini naraven prehod, da pa sta imela srečo, ker je bil kamin skoraj povsem suh.
Dan pred tem sta Cajzek in Knez preplezala še dve novi smeri. Veliki kot (A1, IV, 4 h) ob Mici ter Deževnik (IV+, 4 h) levo od Aljaževe smeri (Matijevec-Vidmar 8. septembra 1979).

ALPINISTIČNE NOVICE

Porušili bivak pod Skuto
Člani AO Ljubljana-matica so imeli v soboto t. m. delovno akcijo - podrli so bivak pod Skuto. Postojanko, ki ni bila oskrbovana, saj je stala nekoliko stran od običajnih planinskih poti (na višini nekaj nad 2100 metri), so v glavnem uporabljali alpinisti. Že pred leti pa je pričel bivak hitro propadati in njegovo rušenje je bilo že nekaj časa v načrtu. Vse pa je kazalo, da bo že letošnjo jesen moč postaviti novega, vendar bo najbrž prišel na vrsto šele prihodnje leto.

Gor in dol po Vršacu
V nedeljo 21. t. m. sta Janko Humar (AO Bohinj) in Ivan Rejc (Soški AO) ponovila smer Jeglič-Ščetinin v Velikem Špičju. Prespala sta na Prehodavcih, v ponedeljek pa sestopila (le en spust po vrvi) po Zahodni Ceklinovi smeri pod vršno steno Vršaca. Tu sta potem preplezala novo smer (Puntarsko: VI-, A 2, 350 m, 9,30 h). Poteka po razu stebra desno od vstopa Popoldanske, ki jo križa nad gredino pod veliko streho, nadaljuje pa se na prislonjen stebriček ter levo ob strehi v veliko zajedo, ki vodi prav do roba stene. Z izjemo tehničnega de-tajla ob strehi (15 m) ves čas lepo prosto plezanje v idealni skali. V smeri so ostali štirje klini.

Spirala v Dolgem hrbtu
Milenko Arnejšek (Akademski AO) in Pavle Kozjek (Matica) sta letos poleti preplezala novo smer (Spirala: VI, A2/IV-V, 250 m, 8 h) med smerema Šimenc-Škarja in Po špranji v S steni Dolgega hrbta. Plezala sta po belem stebru, kjer je stena visoka okoli 400 m, vendarle je gornjih 150 metrov lažji svet.

V Barbarin spomin
V soboto 20. t. m. sta brata Andrej in Marko Štremfelj preplezala novo smer, ki sta jo posvetila tragično preminuli Barbari Perčič. Smer je povsem samostojna, poteka pa levo od grape med Rakovo špico in Škrlatico (v Z steni le-te). Ocena V+, A1/IV- V, A0, 600 m, 11 h.

Ajdovski alpinisti
Čeprav je AS pri PD Ajdovščini še mlada in se ubada še s številnimi težavami, se letos lahko pohvali z lepo aktivnostjo. Njen član Miro Simonič je v prvi polovici avgusta opravil večje število pristopov na zahodnoalpske štiritisočake (in malo nižje vrhove). Bandelj in Škvarč sta plezala dve smeri v Mojstrovki, prav tako tudi Simonič s soplezalko, Krkoč in Dragin sta plezala v Novem vrhu, prav tako Simonič in Leban. 13. t. m. pa so bili v Steni - Simonič in Mrak ter Leban in Kavčič.

Varianta Cajzek-Šprogar
Alojz Cajzek (AO Celje) in Bojan Šprogar (Zasavski AO) sta bila 6. t. m. verjetno šele druga, ki sta ponovila Rdečo zajedo (smer Goloba) v Štajerski Rinki). Nista pa plezala povsem originalne smeri, temveč sta napravila okoli 200 metrov variante. Ocena: V+/V, 8 h. Dan za tem sta preplezala še Cicovo varianto Igličeve smeri.

V Mangartu in v Vevnici
Lidija Painkiher in Rok Kovač (oba Akademski AO) sta bila spet v Zahodnih Julijcih. 19. t. m. sta preplezala novo smer (Lotos: V+/IV+, A0, 600 m, 11 h) v Malem Koritniškem Mangartu. Vstopila sta (nekako 150 m) po levi Piussijevi smeri, potem pa nadaljevala po svoje. Nova smer poteka spodaj levo od desne Piussijeve smeri, ki jo potem prekriža (pod strehami) in se nadaljuje po eni od izrazitih razčlemb. Dva dni kasneje sta preplezala še Beli križ (V+/V-, 400 m, 8 h) v Vevnici. Vstop je levo od leve Piussijeve smeri, jo prekriža, oz. poteka raztežaj po njenih največjih težavah (VI, A2), potem pa poteka desno proti Barbari in še raztežaj (spet najtežji: V, A0) po njej, nato pa naravnost navzgor do roba prodnate Krnice.

Iz Krškega na Kilimandžaro
V soboto 20. t. m. je odšla na pot pet članska odprava delavcev tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«, ki se namerava v počastitev 30-letnice samoupravljanja in 25-letnice odkar so pričeli proizvajati papir (delovna organizacija je stara 41 let), povzpeti na najvišji vrh Črne celine, 5895 m visoko Kilimandžaro.

Smerketova smer v Skuti
V nedeljo 7. t. m. sta Cene Berčič in Tatjana Golob (oba Kamnik) opravila eno redkih (če ne sploh prvo) ponovitev Smerketove smeri (IV+/II-III), ki je bila preplezana še pred vojno in poteka desno od J raza Skute. Ker že nekaj časa zbiramo podbrobnosti o tem predelu, bi bil dobrodošel vsak podatek.

Še ena z zamudo
3. t. m. so Irena Markuš (Kamnik), Marjana Šah (Celje), Zdenka Tič (Impol) in Gita Vuga (Železničar) preplezale Küffnerjev greben v Mont Maudit nad Chamonixem.

Od tu in tam
AS Borovnica: 20. t. m. sta Tone Palčič in Matjaž Škrabel (Matica) opravila 4. P smeri dr. Zavrnika v Dolški škrbini. Menita, da so raztežaji na skici v vodniku skrajšani (s pomola nad rdečim odlomom do izstopne prečnice naj bi npr. bilo le dva raztežaja), pa tudi tehnična ocena naj bi bila previsoka (razen za peti raztežaj), ker je večji del preplezljiv brez stremen.
AO Celje: 20. t. m. sta Rajgelj in Golob ponovila Steber Št. Rinke, Čanžek in Stopar kombinacijo Herletove in prečenja Ojstrice, Šrot in Zupan pa (11. ur) Čihulovo smer v Široki peči. Naslednji dan sta Srebotnik in Zupan plezala Wisiakovo smer v Steni, Kozmos in Rajgelj Igličevo v Mali Rinki, Cankar, Stopar in Šahova pa smer Debelakove v Ojstrici.
AO Kamnik: 7. t. m. sta Gladek in Štrajhar ter Benkovič (solo) preplezali SV raz Kalške gore. 13. t. m.: Ahlinova in Kemperl Grapo v Kalški gori, Motnikar in Štrajhar Slaparjevo smer v Kalškem grebenu, Berčič in Gladek pa sta opravila 1. P smeri Klemenc-Štebe (III-IV) v Z steni Brane, zatem pa sta preplezala še Zgornji steber v V steni, Gladek pa sam še smer Svetelove v Planjavi. Tri dni za tem sta Kregar in Pollak plezala Jernejev steber. 20. t. m. so Ahlinova, Berčič, Gladek in Golobova ponovili Trojko v Dolgem hrbtu, Gladek pa nato sam še smer Iglič-Verbič v ploščah med Skuto in Štruco ter Belačev steber v Kalški gori. Benkovič je s tovariši plezal Skalaško z Ladjo. V nedeljo sta Berčič in Golobova ter Gladek (solo) , ponovili smer Pibernik-Černivec v platah med Štruco in Skuto, Plevel in Podbevšek pa Direktno v Špiku.
AO Kozjak: Marko Šubic in Ivo Veberič sta 20. t. m. ponovila sila redko plezano Poldačevo smer v Frdamanih policah, ki sta jo leta 1969 prva zmogla Belak in Krivic. Z oceno A 2, V-VI, 600 m se povsem strinjata, plezala sta okoli deset ur, smer pa se odlikuje po lepem in težavnem prostem plezanju (le na dveh mestih v zajedi sta uporabila lestvice).
AO Matica: 18. t. m. sta Božo Prezelj in Andrej Šarc ponovila varianto Hornove smeri v Jalovcu, Honzakova in Martinčič pa Prusikov raz v Steni. Zvone Drobnič in Pavle Kozjek sta opravila 3. P Stebra jutranje zarje v Dolgem hrbtu, v petek pa sta Darjo Durjava in Marko Košir (Akademski AO) preplezala Aschenbrennerjevo smer v Travniku, ki sta jo dan kasneje ponovila tudi Zoran Bešlin in Ničo Kregar. V nedeljo sta Andrej Grasselli in Mitja Kanellopulos plezala Centralno smer v Rjavini do Gred in nato zaradi pozne ure po njih izstopila.
AO Nova Gorica: Člani so se tokrat odpovedali plezanju, zato pa so pri Krnskih jezerih, kjer matično društvo gradi postojanko, krepko zavihali rokave.
AO Tržič: Na skupni turi v Vrata udeležba ni bila kot so pričakovali. Zato sta Perko in Tomazin 20. t. m. sama plezala Prusikovo smer s Kunaver-Drašler v Sfingi. V nedeljo pa so v več navezah ponovili Tržaško smer, Skalaško z Ladjo in Dolgo Nemško ter Direktno v Dolkovi špici.

Srečanje tokrat na Koroškem
Avstrijski planinci bodo priredili srečanje treh dežel 18. in 19. oktobra

LJUBLJANA - Tradicionalna srečanja planincev Koroške, Slovenije in Furlanije bodo letos 18. in 19. oktobra na avstrijskem Koroškem ob 25-letnici AV Feldkirchen.
Otvoritveni nagovor bo imel - po pevski točki - domači župan, potem pa se bodo seveda oglasili še zastopniki vseh treh dežel ter častni gostje. Osrednja tema pogovorov pa bo trojezična prijavnica gorske nesreče, predstavitev vodnika po zaščitenih področjih, prav tako v vseh treh jezikih, pot prijateljstva, turnosmučarski vodnik in še marsikaj. Vse to so edicije, ki so jih družno pripravili planinci ter organizatorji vseh treh dežel in so že mnogo prispevale k zbliževanju in razumevanju.
V nedeljo bo še turistični del srečanja z obiskom kulturnozgodovinskih spomenikov, okoli poldne pa uradni zaključek prireditve.

F. S.

Pot v pogorju Kanina
Na pobudo planincev iz Rezije bodo bovški planinci sodelovali pri nadelavi grebenske poti z vrha Kanina do sedla Med Babam

BOVEC - Ljubiteljem gora se prihodnje leto v kaninskem pogorju obeta prijetna novost. Na pobudo planincev iz Rezije, bodo bovški planinci namreč sodelovali pri nadelavi in markiranju nove grebenske planinske poti z vrha Kanina do sedla Med Babam. Nova pot bo del nove krožne »Ta visoke Rosojanske poti«, kot jo po domače imenujejo Rezijani. Hkrati pa se bo smiselno vključevala v sedanji sistem planinskih potov na Kaninu, saj bo planinski javnosti približala sila malo obiskovane južne vrhove in pobočja lepotca nad Bovcem. Kje nas bo vodila nova pot?
Z Velikega Kanina bomo odšli po že obstoječi poti čez Srednji Vrh na Mali Kanin ter se ob slikovitem razgledu na celotno Rezijo spustili do divje razsekanega in mogoče tudi nekoliko zračnega grebena Čez Dol. Sedaj sledi najlepši, hkrati pa tudi najbolj izpostavljen del poti. Visoko nad kaninsko planino na rezijanski strani in Zadnjim Dolom na naši strani sledimo naravnim prehodom in uživamo v pravem pomenu besede. Seveda bo pot mesto-ma nadelana in zavarovana, a narava je tu poskrbela že skoraj za vse. Kaj hitro se bomo znašli pred vzponom na Črni Vogel, ki je prvi višji vrh za Malim Kaninom. (Vršna kupola Črnega Vogla s svojim nekoliko odmaknje-nim levim stolpom nas nehote spominja na Dolomite, ko jo opazujemo z grebena Čez Dol.)
S Črnega Vogla smo po lahnem grebenu, koder je pot potrebno le markirati, hitro vrh Laške Planje, kopastega vrha, vidnega tudi iz Bovca in ki ga mnogi nevede proglašajo za vrh Kanina. Odpre se nam razgled v dolino z vedno oboževano Sočo, pa na predgorji Kanina in sosednje gore proti jugu. Veriga Julijcev nas tako spremlja že na vsej turi. Na jugu se v soncu koplje dolg hrbet Kobariškega Stola, jugozahodno pa se globoko pod nami belijo rezijanske vasi. Z vrha Laške Planje nas pot vodi dalje po grebenu še do zadnjega vzpončka prek vrha Žlebi, katerega greben je zadnji užitek na turi, kot da se ta divja lepota še zadnjič poslavlja od obiskovalca. Že se spuščamo po tu pa tam s travo poraslem pobočju do sedla Med Babam pod Veliko Babo. V sedlu zavije »Ta visoka Rosojanska pot« po žlebu na planino Tam na Brdu, na naši strani državne meje pa bo očiščena in markirana stara pastirska pot pod Veliko Babo na planino Babam. S planine se spustimo mimo zadnjih tako visoko obdelanih senožeti na Ognjenko čez Gulj in Koleno na Žago. Tudi ta del poti bo očiščen in markiran.
Kot zanimivost naj omenimo, da se bo pot v večji meri gibala po mejni črti med Jugoslavijo in Italijo. Za dokončno dograditev in ureditev poti, kakor tudi za njeno uradno registracijo, bo seveda potrebno pridobiti soglasje oblastvenih organov z obeh strani meje. Planinci iz Rezije in Bovca pa upajo, da ne bo težav, saj pomeni pot novo obliko dobrih sosedskih odnosov na najbolj odprti meji v Evropi. Zamisel se vključuje tudi v načrtovani turistični visokogorski mejni prehod na Prevali pod Prestreljenikom, ki naj bi povezoval oba tu-ristična centra in sistema žičnic z obeh strani meje.

B. MLEKUŽ

Oznake: ALP, AN, PrV, VTG
eXTReMe Tracker