Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 10.08.1987

  10.08.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 10. avgust 1987, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 3827

Delo, Šport: ... Izjemni vzpon po Črnem biseru, nazaj po Varianti

Tomo Česen je svoji letošnji seriji vzponov dodal spet novost. Ni napredka brez iskanja, kje so meje, pa je bolje, da ne vemo
KRANJ - Tomo Česen (tehnični sodelavec Stubaia in Edelweissa ter Slovenijašporta) že dalj časa natančno izbira svoje ture. Raje manj, a kvalitetne. Sicer pa sam pravi, da ni nikoli dajal posebnega pomena številu. Le eno leto je opravil skoraj sto vzponov, večino drugih »le« po 40, 50. Tudi letos je tako.

PODVIG - Stena Travnika s Črnim biserom in Varianto Aschenbrennerja (prekinjena črta). (Foto: Tomo Česen).

V nedeljo, ko je prišel na vrh Triglava, da bi sodeloval v neposredni TV oddaji, je npr. plezal šele desetič (bil pa je seveda tri mesece na odpravi). Med njimi pa so izredne ture: pozimi prva ponovitev Plastrona (VI+, A1) v Šitah in potem ista smer: poleti, pa »trojka« v Sfingi, Šlosarka (vse solo) in nedeljska (2. t. m.) Helba s Čopovim stebrom, ki ga je podaljšal prek vršne stene vse do vrha. Za vse to je potreboval le štiri ure in pol. Vse prosto, le v plateh s svedrovci v Helbi, na mestu, ki je sicer ocenjeno s VII+, VIII-, si je pomagal s klini.
Črni biser sta prva preplezala Alojz Cajzek in Franček Knez 13. in 14. septembra 1980 v 14 urah. Prvo ponovitev in edino doslej imata Janez Jeglič in Silvo Karo, ki sta ga plezala 27. avgusta 1983. Smer sta ocenila VII-, A0/VI.
V četrtek, 6. avgusta, na enega redkih res lepih dni v minulem času, je šel še korak dlje. Severno steno Travnika je preplezal po smeri Črni biser (2. P in 1. SP). Smer začenja v vpadnici kamina v Aschenbrennerjevi smeri, vodi levo od njega do Vilic, še raztezaj po Varianti do vrha stebrička, potem pa levo čez plošče. Te je ključ smeri (VII-). Dalje v smeri značilne črne strehe, desno ob njej in naravnost (še prek izstopne police) na greben. Za vzpon je potreboval dobrih pet ur, ocenil pa ga je VII-, dvakrat A0/ VI+, VI. Vseh 850 metrov smeri je zelo napetih, pod šesto stopnjo so težave kvečjemu na nekaterih mestih v vrhnjem delu. Če bi jo primerjali s prosto ponovitvijo Aschenbrennerjeve smeri (kar pa je seveda zelo, zelo težko, saj v Črnem biseru skoraj ni klinov), potem je ta smer kar za stopnjo težja in - najtežji del je vsaj dvakrat višji.
Na vrhu pa ni počil, kot bi človek mislil. Takoj je nadaljeval, tokrat s sestopom po Varianti in to prosto. Nadaljeval je torej s »trendom«, ki ga je prav v tej steni (s sestopom po Aschenbrennerju) začel Pavle Kozjek. Morda sicer to res še ni »usmeritev«, toda začelo se je, zahtevno je izredno, nudi pa resnično izjemno preskušnjo. Seveda pa ni za vsakogar! Popravnih izpitov ni.

S sestopi po težavnih smereh je začel Pavle Kozjek, ko je 5. avgusta 1984 sestopil po Aschenbrennerju, isto je potem ponovil še v Čopovem stebru. Silvo Karo je pred dnevi (4. avgusta) sestopil po Stebru Šit in Zajedi in zdaj še Česnov sestop po Varianti Aschenbrennerja.

FRANCI SAVENC

Dobro pripravljen za ZDA
Srečo Rehberger (sodelavec K2 sport Gorica) je z Binetom Šterom obiskal italijanski Arco, kjer mu je uspelo v smeri Super finale 86. To je smer, ki so jo lani imeli za tekmo Arco 86 in ima oceno 7c+ (po UIAA je to IX/IX+). Na širšem področju Arca so po težavnosti pred njo le še štiri smeri z oceno 8a. Super finale 86 spominja tako po skali, težavah in tudi po načinu plezanja na slavno ameriško Genesis. Bine Šter je splezal dve, in sicer La padele (6b) in Topolino (6b+).
Morda je zanimivo, da so italijanski plezalci v teh stenah in tudi nasploh v kratkih, športnih smereh plezalnih vrtcev dokončno prevzeli francosko težavnostno lestvico.
Konec oktobra pa bo v Arcu tekmovanje pod imenom Rock masters. Stena, kjer se bodo - kot kaže - pomerili le povabljeni plezalci, je praktično v središču mesta. Visoka je 200 metrov. Videti je, da so v Arcu iz plezanja naredili pravi turizem.
Rehberger je po vrnitvi v Dolžanovi soteski splezal še eno novo smer, ki poteka med Bogovi in Soleo. Dr. Hofman, kot ji je dal ime, je sedaj najtežja v tej steni. V njej so štirje svedrovci, ocena pa IX/IX+. Plezal je 3. avgusta. Istega dne je Miha Kuhar (prav tako AO Kranj) opravil tretjo ponovitev Živčka (IX-), in sicer z rdečo piko. Tudi Igor Jamnikar črta s seznama eno za drugo, čeprav mu zdaj, ko je Rehberger zlezel dr. Hofmana, še vedno ostajajo še tri. V nedeljo, 2. avgusta, je splezal Disco vertikal (RP,IX-).
In na koncu še o ZDA. Jutri tja odhajajo Srečko Rehberger, Nuša Romih in snemalec Matjaž Fistravec. Pot jih bo najprej vodila v Cleveland, od tam pa naprej v Joshua Tree, kjer bodo posneli film. Obiskali bodo še plezalne centre v državah Kalifornija, Kolorado in New York, kjer se bo Rehberger osredotočil na najtežje smeri.
Težave z denarnimi sredstvi so stalni spremljevalec odhodov naših plezalcev v tujino. Tokrat so pomagali Zlatorog Maribor, AO PD Kranj, PZS, TKS Tržič, PD Tržič, Tehnoimpex, Iskra, Gorenje in Galvanizacija Rendulič iz Dupelj.

TOMO ČESEN

Ob alpskih štiritisočakih
O številu alpskih vrhov, ki merijo prek 4000 m, se alpinisti menda še do danes niso zedinili. Gre seveda predvsem za vprašanje, kaj vse je lahko samostojen vrh in kaj je le nepomembna grebenska kota. Pri tem igra seveda pomembno vlogo nacionalni »odnos«. Švicarji so pri tem - tako kaže - še najbolj dosledni: samostojni vrhovi so le kulminacijske točke pravih gora. Sicer pa je treba priznati, da so v Alpah številni masivi, pri katerih se je resnično težko odločiti, kaj je samostojen vrh. Številni vrhovi Grandes Jorasses, Monte Rose ... so npr. skoraj brez ugovora priznani kot samostojni, pa čeprav jih bolj redko omenjajo.
Karl Blodig je v svoji knjigi Die Viertausender der Alpen naštel 66 štiritisočakov. Ko je bil že krepko v letih (73!), pa je ugotovil, da je na dva pozabil! Bil je mož akcije in - povzpel se je še na ta dva, da mu ne bi kateri manjkal (gre za Aig. du Jardin in Grande Recheuse v masivu Aiguille Verte; Blodig se je nanju povzpel kar sam in to prek tisoč metrov visoke severne stene, po kateri je tudi sestopil!)
Število štiritisočakov tako rekoč stalno niha. Nekaj so jih (ali pa jih še bodo) degradirali v tritisočake, vedno skušajo ustoličiti kje tudi kakega novega ... vemo pa tudi, da se višine spreminjajo (ne le zaradi natančnosti meritev) in to celo takim vrhovom, kot je Mt. Blanc.
In pri nas? Ne ponašamo se sicer s štiritisočaki, imamo pa lepe in zanimive dvatisočake in - gorohodce, ki so si zadali nalogo, da jih oblezejo, enega za drugim. Žal pa tudi pri nas nimamo »poštenega« seznama (eden, za začetek povsem primeren, je v knjigi CZ Slovenske gore) ali kake druge primerne literature in vsakdo se mora znajti, kakor ve in zna.

ID

Karo štirikrat čez severno steno Šit
Steber in JLA navzgor, Zajedo in še enkrat Steber pa navzdol
DOMŽALE - Janez Jeglič in Silvo Karo (oba AO Domžale) sta prejšnji mesec obiskala francoske Alpe, toda slabe vremenske razmere so jima preprečile uresničitev večjih ciljev. Edini vzpon, ki sta ga opravila, je na področju, ki je kakšnih 50 km oddaljeno od Chamonixa v smeri proti Grenoblu. V kraju Visp so apnenčaste stene visoke 200 m. Vstopila sta v smer Traversse du Desir, izstopila pa po smeri Cristian Anselme. Vse skupaj je dolgo devet raztežajev, dva imata oceno 6b, trije 6a, najtežji pa 6c, kjer sta dve mesti A0. Plezala sta 29. julija.
Silvo Karo (sodelavec Ferromoto in San Marco, z opremo ga sedaj oskrbuje tudi Papi Šport Trst) se je po prihodu domov sam odpravil v Tamar. Slabo vreme mu je omogočilo vstop šele ob 9 uri. Najprej se je lotil Stebra Šit (4. SP). Z vrha je sestopil po Zajedi (plezal je prosto, prvi sestop po smeri). Sledila je 3. solo ponovitev smeri JLA in potem še navzdol in to kar po Stebru (prav tako prvi sestop). Pravi, da je bila JLA najbolj zahtevna. Za vse skupaj je potreboval 6 ur plezanja, vreme mu ni bilo naklonjeno, ves dan je namreč po malem deževalo.
Seveda tura najbrž ne potrebuje prav posebnega komentarja, čeprav je res, da nekatere stvari, ki se dogajajo v današnjem vrhunskem alpinizmu, niso najbolj jasne že srednji generaciji alpinistov. A če tokrat posvetimo pozornost sestopom preko težavnih smeri, je Karov sestop po Stebru (sestop po Zajedi je vendarle manj zahteven od Stebra) eden izmed štirih takšnih v velikih stenah (zraven sodi še Čopov steber, Aschenbrenner in Varianta Aschenbrennerja).

TOMO ČESEN

Odhod v šolo v Manangu
Danes odhaja peterica alpinistov v Nepal, kjer bodo vodili vsakoletno alpinistično šolo za nepalske gorske vodnike v Manangu. Vodja je Zvone Korenčan, zdravnik je dr. Žare Guzej, drugi trije inštruktorji pa so še Tone Golnar, Luka Karničar in Dušan Polajnar. Z njimi potuje tudi Ljubo Hansel na lastne stroške. Vrnejo se v začetku oktobra.
Vsakoletne težave z denarjem so letošnje leto pokrili ZTKJ, ZAMTES, KLM Zagreb, Igralnica Portorož, Iskra Kibernetika, Avtoelektro Tolmin, in Totra Ljubljana. Ker pa vsa sredstva še niso bila nakazana, je stroške za letalske vozovnice začasno pokrila KOTG.

Na vrhu Pika Komunizma
Franc Urh, vodja odprave PD SCT, ki je imela za cilj 7495 visoki Pik Komunizma v Pamirju, je sporočil, da so vrh dosegli 1. avgusta prek Borodkinovega stebra. Podrobnosti niso znane, so pa vsi zdravi.

Solo vzponi Toneta Škarje
Začel je v Vertih, kjer je v severni steni 24. julija preplezal ozebnik Couturier, sestopil pa je po Whymperju. V steni je bil v glavnem trd vodni led. Vmes se je z ženo povzpel na Aig. Argentiere, potem pa je skupaj s Stanetom Belakom in Mirkom Lindičem preplezal Gabbarouev ozebnik v Taculu. Plezali so šest ur, oviralo jih je pa padajoče kamenje. Tri dni kasneje (1. avgusta) je spet plezal sam. V Les Courtes je v petih urah ponovil Avstrijsko smer, razmere pa so bile kar dobre.
Omenjeni dnevi so bile edine luknje v sicer slabem vremenu v francoskih Alpah, tako da tudi za druge ni bilo možnosti za kakšne ekstremne dosežke.

Svet skal nad morjem
Un mondo di roccia sul mare, Svet skal nad morjem, je naslov članka, ki ga je Antonio Boscacci objavil v julijski številki Rivista della Montagna. Prav gotovo bo vplival (tudi) na povečan obisk italijanskih plezalcev, čeprav so Tržačani in še kateri že kar pogostni gosti.

Morda je prvenstvena
Navezi Tatjana Cerar - Rosana Lesnik - Tomo Virk in Janez Cerar - Grega Kotnik sta 1. avgusta plezali v severni steni Nad Šitom glava med Kranjsko počjo in Trmastimi kamini. Eno mesto je ocenjeno s VI- drugo pa se giblje v mejah V težavnostne stopnje. V smeri pa so našli tri kline (od teh enega na stojišču). Ali je bil tu že kdo pred njimi?

Ponovitev Deževnika
Janez Kešner in Marjan Kovač (oba AO Mengeš) sta 22. julija v severni steni Travnika prosto ponovila Aschenbrennerja, 2. avgusta pa sta v triglavski steni začela po Prusik - Szalayu do Amfiteatra in iz njega izstopila po Deževniku. Prvenstveno smer sta septembra 1980 splezala Cajzek in Knez. Kešner in Kovač sta v spodnjem delu smeri (visoka je približno 200 m) splezala manjšo varianto, sicer pa je bila to prva ponovitev smeri. Ocena je VI, V/III-IV, potrebovala pa sta dve uri in pol. Pravita, da je skala dobra in plezanje lepo. Plezala sta prosto.
V sredo, 15. julija, sta v Rakovi Špici Jože Rozman in Željko Perko (oba AO Tržič) ponovila redko plezano Švicarsko smer. Teden kasneje pa je Rozman skupaj z Lukom Rožičem prečil od Kukove Špice čez Škrnatarico, Dovški križ, Oltar in preko Rokavov do Škrlatice. Potrebovala sta 11 ur, skupaj z vzponom in sestopom. Del grebena med Oltarjem in Škrlatico je po vpisih na vrhovih in sledeh v njem verjetno zelo malo obiskan.

Sam v Dolgem hrbtu
Silvo Kragelj je 30. julija v severni steni Dolgega hrbta soliral Trikot in za smer rabil le dobro uro.
V Ojstrici je Sašo Prosenjak (AO Slovenj Gradec) s soplezalko iz Norveške prosto ponovil Spominsko smer Ive Reya, znano tudi pod imenom Zmaj (500 m, VI+, 3 ure).

Sijajno v Trango Towerju
Celjska alpinistična odprava s Frančkom Knezom potegnila v 1200 m dolgi steni smer z oceno IX, AO - Prvenstvena tudi na Broad Peak

CELJE, 9. avgusta - Iz Karakoruma v Pakistanu se je vrnila šestčlanska celjska alpinistična odprava, ki je osvojila vrh 6250 m visokega Trango Towerja in potegnila prvenstveno smer na osemtisočaku Broad Peaku, za naskok na vrh pa jim je zmanjkalo časa.

CELJSKI ALPINISTI SPET DOMA - z leve: Bojan Šrot, Smiljan Smodiš, Dušan Glažar, Franček Knez in Slavko Cankar, vodja odprave. (Foto: Srečko Šrot)

Prvi cilj odprave, ki je odšla na pot s kombijem v začetku maja, je bil Trango Tower, sicer visok le nekaj čez 6000 m, zato pa toliko težje dostopen. Gre za značilno granitno Ojstrico, ki je težko dostopna z vseh strani. Pred celjsko odpravo so na vrhu stali le Angleži - uspelo jim je v drugem poskusu po nekoliko bolj položni južni steni. Precej odprav je moralo odnehati že v spodnjem delu stene, med njimi tudi Poljak Kurtyka, ki pa obljublja, da bo smer speljal do vrha.
Celjska odprava se je lotila vzhodne stene nekoliko bolj levo kot prej Kurtyka. Odločili so se, da bodo večji del stene (približno 900 m) opremili z vrvmi, le zadnjih 200 m naj bi preplezali v enem zamahu.
V nekaj več kot 1200 m visoki in vseskozi zelo strmi steni so našli dobre prehode, čeprav so na več mestih težave dosegle deveto stopnjo. Najstrmejši del se začenja nad gredino, ki je 300 metrov nad vznožjem stene. Franček Knez je steno, tudi najtežje dele, preplezal prosto, medtem ko so drugi člani odprave plezali tehnično.
Napredovali so hitro in že po šestih plezalnih dneh napeli vse vrvi. V začetku junija so bili pripravljeni za naskok na vrh, vendar jih je vreme pregnalo nazaj v bazo. Ponovno so poskusili 15. junija, ko so se že ponoči povzpeli do konca napetih vrvi. Zadnje raztežaje so plezali v hudem mrazu - Franček Knez in Bojan Šrot sta bila obuta le v plezalnike - zato so morali pohiteti, tako da Knez tega dela stene ni plezal prosto.
Petnajstega junija so na vrhu Trango Towerja stali Franček Knez, Bojan Šrot in Slavko Cankar. Vzeli so si le čas za fotografiranje, potem pa so se spustili v bazo, ker je ponovno začel naletavati sneg.
Smer so ocenili z IX, A0 in je ena najtežjih smeri, splezanih na nadmorski višini več ko 5.000 metrov. Uspeh je toliko večji, ker je Franček Knez večino smeri preplezal prosto.
Drugi cilj odprave je bil osemtisočak Broad Peak, kjer pa so imeli manj sreče, predvsem pa premalo časa, saj so se zaradi slabega vremena predolgo zadržali na Trango Towerju, vsem pa se je tudi mudilo domov, v službe. Na Broad Peaku so bili samo devet dni in v tem času postavili dva šotora - drugega na višini nekaj več kot 7000 m, dosegli pa so višino 7700 m. Franček Knez tudi na Broad Peaku ni mogel iz svoje kože in je splezal prvenstveno smer. Za vrh bi potrebovali še približno teden dni, ker pa se je skazilo vreme, so odpotovali nazaj v Islamabad. V odpravi so sodelovali še Dušan Glažar, Smiljan Smodiš ter zdravnik Zvezdan Pirtovšek.
Večji del denarja so člani odprave zbrali sami z višinskim delom, na pomoč pa so jim priskočili Yulon, obrtnik Josip Gorečan, Zavarovalna skupnost Triglav, Kors, Krka, Merx, Nama Žalec in Mesna industrija 29. november.

Izjave
FRANČEK KNEZ: »Dosegel sem več kot sem pred odhodom sploh upal sanjati. Trango Tower je res velik uspeh, pa tudi z dosežkom na Broad Peaku sem zadovoljen.«
SLAVKO CANKAR: »Prepričan sem, da je to najtežja skalna smer, kar smo jih Jugoslovani kdaj splezali v visokem gorstvu, zato je uspeh že naletel na odmev v svetu.«
BOJAN ŠROT: »To, kar smo splezali v Trango Towerju, še posebej Frančkovo prosto plezanje, bo dalo misliti mnogim znanim alpinistom v svetu.«

Zgodovina hrvaškega planinstva
ZAGREB - Dr. Željko Poljak, urednik glasila PZ Hrvaške Naše planine in znani publicist, je obogatil naše planinsko slovstvo z novo edicijo: Slike iz povijesti hrvatskoga planinarstva. Prvo tako delo je izšlo že pred leti, razširjeno in dopolnjeno gradivo je izhajalo (1984-87) tudi v Naših planinah, pa vendarle - knjiga s 300 stranmi, vezana v polplatno in s 655 lustracijami, je nekaj povsem drugega. Naročiti jo je mogoče na naslov: Planinski savez Hrvatske, Kozarčeva 22,41000 Zagreb (cena je 2000din, za več kot pet izvodov 20% popusta).

Celo Japonci in Brazilci
SARAJEVO - Tudi letošnji planinski tabor Treskavica, v organizaciji sarajevskega PD enakega imena, je bil (od 10. do 20. julija) več kot uspešen. Udeležilo se ga je 120 ljubiteljev gora iz (skoraj) vseh republik in - 30 tujcev, od Japoncev do Brazilcev! Prihodnje leto pridemo ponovno, so mnogi napovedali ob slovesu.
Tudi obisk Planinskega doma na Treskavici (skupno 65 ležišč) je izjemen in priporočajo rezervacije. Cene so več kot popularne: Trije obroki na dan 3000, prenočevanje v eno ali dvoposteljnih sobah za člane planinske organizacije 1000, v večjih 600 in skupnem ležišču 400 din. Za nečlane so cene seveda višje (do dvakrat).

Karta o Grintovcih za vzor prihodnjim planinskim izdajam
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo je za PZS pripravil karto o osrednjem območju Kamniških in Savinjskih Alp

LJUBLJANA - Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo je za Plansko zvezo Slovenije pripravil karto Grintovci - osrednje območje Kamniških in Savinjskih Alp. Karta je že na voljo planincem (cena: 1600 din). Nova karta je pomembna kulturna in planinska pridobitev.
Karta prikazuje osrednje območje Kamniških in Savinjskih Alp in je izdelana v merilu 1:25.000. V tem merilu je Inštitut doslej izdelal že dve turistično-planinski karti: Bovec z okolico in Kranjska Gora z okolico.
Razmeroma veliko merilo je omogočilo zelo podroben prikaz visokogorskega reliefa in drugih elementov vsebine karte.
Karta je namenjena predvsem planincem. Zato so avtorji največjo skrb posvetili prikazu vsebine, ki je pomembna za hojo in orientacijo v gorah: kolovozi in steze, markirane planinske poti, turno-smučarske proge, planinske koče, bivaki, lovske koče pa seveda nadvse skrbno prikazano skalovje in stene, melišča in plazovi, studenci in izviri ter gozdne površine, tako da je možna podrobna orientacija na terenu tudi ob posebnih razmerah (zima, brezpotje, megla, itd.).
Pomembna novost, ki bo precej prispevala k varni hoji v gorah, je kategorizacija markiranih planinskih poti po težavnostnih stopnjah. Poti so razdeljene na lahke, zahtevnejše in zelo zahtevne. Planinska zveza Slovenije se je že pred časom odločila za tako kategorizacijo in tudi za ustrezno označevanje poti na terenu. Tako je karta Grintovcev za karto Kranjske Gore že druga planinska karta, ki daje s to - sicer začasno - kategorizacijo poti svoj prispevek k dokončni ureditvi označevanju zahtevnosti planinskih poti. Na karti sta podrobno prikazani tudi obe smučarski središči: Krvavec in Velika planina z žičnicami in vlečnicami ter urejenimi smučarskimi progami in tekaškimi stezami.
S posebnimi kartografskimi znaki so označene najvažnejše kulturne in naravne znamenitosti, avtobusne postaje in parkirni prostori ter oba planinsko-turistična mejna prehoda v Avstrijo: Jezersko sedlo in Savinjsko sedlo, prek katerih gre jugoslovansko-avstrijska planinska pot (tudi označena s posebnim znakom).
Novost predstavlja tudi vsebina hrbtne strani karte. Najprej najdemo tu panoramo Grintovcev, ki je foto-montaža doslej manj znane originalne panorame iz leta 1855. S pomočjo pregledne karte, ki se prav tako nahaja na tej strani, se bodo uporabniki karte lahko orientirali v širši okolici Grintovcev in poiskali glavne dostope iz večjih krajev.
Najvrednejši in zelo uporaben pa je pisni del te strani, ki ga lahko imenujemo kar vodnik po Grintovcih v zgoščeni obliki. Poleg sličic in najvažnejših podatkov o vseh planinskih kočah, ki se nahajajo na območju karte, so tu še opisi dostopov do koč, prehodov in vseh vzponov, ki so jim koče izhodišča. Zraven so navedeni še časi prehodov in vzponov ter stopnja zahtevnosti. S temi opisi je karta močno pridobila in jo lahko postavimo za vzor prihodnjim planinskim kartografskim izdajam.

O planinstvu in Jakupici
TITOVO VELES - Občinska planinska zveza je (v nakladi 1000 izvodov, cena prav toliko din) izdala knjigo Pera Aleksovskog Razvoj na planinarstvo vo Titov Veles i Jakupica. Brošura s 133 stranmi (formata 14 x 20 cm) in barvnim ovitkom predstavlja ne le planinstvo v Titovem Velesu in planino Jakupico, temveč nazorno ilustrira kar vso makedonsko planinstvo (v ilustracijo: v Makedoniji imajo 29 planinskih domov, od tega kar tri upravlja PD Solunska glava iz Titovega Velesa.) Posebno poglavje je namenjeno Titovemu vrhu na Šari, natisnjenih je 85 fotografij itd. Brošuro je mogoče naročiti kar na naslov avtorja: Ul. Ilindenska 2/31,91400 Titov Veles.

344 kilometrov za Tita
TRAVNIK - PD Borac je za transverzalo 344 km za Tita pripravilo tudi dobro opremljen vodnik - dnevnik, formata 14 cm x 20 cm, 54 strani. Vsebuje vse potrebne podatke za obisk, tudi skico. Ob tej priložnosti so izdali tudi dnevnik za pohodnike tradicionalnega Borca, ki ga društvo organizira vsako leto na dan vstaje narodov BiH.

Mednarodna medicinska konferenca
LONDON - Medicinska komisija Mednarodne zveze planinskih organizacij (UIAA) pripravlja za 19. in 20. novembra letos mednarodno konferenco, na kateri bodo obravnavali problematiko bivanja v velikih višinah ter podhladitve. Posebej pa se bodo posvetili tudi medicinskim vidikom skalnega in športnega alpinizma. Konferenca bo v planinskem medicinskem centru UIAA - St. Bartholomew's Hospital, organizator pa je dr. Charles Clarke.
 

Oznake: ALP, AN, BIB, HIM, PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker