Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

V gorah se največkrat ponesrečijo moški

Vecer.si 12.12.2002

 

četrtek, 12. december 2002, ob 18:24, Franci Savenc, ogledov: 2011

Večer, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Tudi v sredogorju previdnost ni odveč

Letos so gorski reševalci posredovali 265-krat - Pozimi moramo natančno načrtovati ture in napovedati vrnitev - Največji plazovi se sprožijo v Julijskih Alpah

Število nesreč v gorah je iz leta v leto večje, vzrok zanje pa je v več kot polovici primerov padec, v četrtini primerov je za nesrečo kriv zdrs, petina ponesrečencev se ponesreči zaradi nepoznavanja terena, pogost vzrok pa so tudi srčne kapi. Največ nesreč se še vedno zgodi na Triglavu, kjer se je letos ponesrečilo 38 planincev, in v območju Jalovca, sledijo pa Kamniško-Savinjske Alpe, je povedal Janez Kosec, načelnik podkomisije za analize in informiranje pri Gorski reševalni službi.

Letos so gorski reševalci posredovali 265-krat - Pozimi moramo natančno načrtovati ture in napovedati vrnitev - Največji plazovi se sprožijo v Julijskih Alpah nesreč zgodilo pri aktivnostih v zraku, manj pa je bilo nesreč pri turnem smučanju, kar pa je tudi posledica slabših vremenskih razmer, je pojasnil Kosec. Pri kolesarjenju, vodnih aktivnostih in delu se število nesreč v gorah ne spreminja.

Kosec je dodal, da bi se zaradi porasta števila nesreč v gorah v preventivne dejavnosti poleg gorske reševalne službe, policije in planinske zveze Slovenije morale vključiti tudi zavarovalnice, bolnišnice, športna društva, cestna podjetja, vojska in civilna zaščita.

Čeprav se je sezona planinarjenja v visokogorju končala, Kosec opozarja, da je tudi sredogorje zaradi krajših dni, zmrzali, nizkih temperatur, snega in nevarnosti plazov prav tako nevarno. Zato priporoča, da ture natančno načrtujemo in napovemo, kdaj se bomo vrnili, upoštevamo vremenske razmere, pregledamo in preizkusimo opremo, ki je poleti nismo uporabljali, in obnovimo znanje o gibanju v gorah pozimi, predvsem pa ne smemo precenjevati lastnih zmožnosti.

Veliko snežnih plazov sproži človek

Prav s snežnimi plazovi se ukvarja geograf in etnolog Miha Pavšek, ki je izdal knjigo Snežni plazovi v Sloveniji. V njej ugotavlja, da se največ plazov sproži v Julijskih Alpah, ker so tam za njihovo proženje najbolj ugodne razmere. Povprečen snežni plaz v Sloveniji meri 10,7 hektarja, v Julijcih pa povprečno 22,6 hektarja. Približno 70 odstotkov plazov po številu in 80 odstotkov plazov po površini se sproži v porečju Soče, od tega tretjina v njenem gornjem toku, tretjina pa na območju Idrijce in Bače.

Zaradi pogostih obiskov gora človek sproži vedno več plazov, dodaja Pavšek. Večina plazov pri nas se trga s pobočij nad dolinami na sredogorskih in visokogorskih pašnikih in travnikih, nekaj pa tudi v okolici višje ležečih naselij. Plazovom so izpostavljene tudi površine, ki se zaraščajo. Vendar prav pogozdovanje in naravno ogozdovane zagotavljajo trajno varnost pred plazovi.

Urška Šprogar

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker