Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Bivak na Kotovem sedlu

torek, 12. julij 2005, ob 09:50, Franci Savenc, ogledov: 7858

pod Jalovcem bodo uradno odprli v soboto, 16. julija 2005 – Vabita postaji GRS Kranjska Gora in Rateče - Ob 10. uri!

Bivak na Kotovem sedlu

pod Jalovcem bodo uradno odprli v soboto, 16. julija 2005 ob 10. uri – Vabita postaji GRS Kranjska Gora in Rateče


Bivak stoji pod veliko skalo, četrt ure pod Kotovim sedlom, nekako na višini 1965 metrov.

Tistim, ki bi se radi udeležili proslave: cesta v Tamar je odprta zjutraj do osme ure, a k bivaku velja od Doma v Tamarju oditi vsaj malo prej, saj je hoje (po poti čez Brkico) kar dobri dve uri.

Fotografije Aleš Robič



Oznake: GRS

Komentiraj (16):

Mitja Pelc, torek, 12. julij 2005, ob 12:03

Ne vem kakšen je smisel tega bivaka, uporaben itak ne bo saj ga bodo, kot vse druge bivake, stalno zasedali Čehi :-)

Kako pa je z dovoljenjem za postavitev bivaka? Lahko kdorkoli in kjerkoli v naših gorah postavlja take konzerve?

Boštjan Virc, torek, 12. julij 2005, ob 12:40

Aha, se je že začela klasika... Čehi, Romi in podobni so spet kriv za vse. Zelo konstruktiven in pohvalen način diskusije. Še dobro, da recimo Italijani ne prepovejo Slovencem spanja v zelo razširjenih bivakih po Z Julijcih pa še kje drugje. Bele vode in bivaka Gorica sta ratala že na pol slovenska, recimo.
Meni osebno se bivaki zdijo precej bolj prijetni kot oblegane koče in podpiram njihovo uporabo ob strogem držanju določenih pravil. Bilo bi sicer lepo in prav slišati kakšno strokovno analizo škodljivih učinkov na okolje, v kar pa ne sodijo razne pavšalne, stereotipne in nestrpne ocene.
Najprej se malo ozrimo vase, prosim.

Jani Bele, torek, 12. julij 2005, ob 12:43

Ob estetski grozljivki posnetka bivaka pod Kotovim sedlom imam občutek, da so tam pristali Marsovci.Ob zapisu, kdaj so ga pripeljali gor bi želel čimprej videti zapis, kdaj so ga odpeljali dol. Komu je (bo) namenjen, pa vedo itak le postavljalci.
Za 1.april so nekateri padli na novico o bivaku na Konju. Verjetno zaman pričakujem, da se je urednik zopet pohecal z nami.
Jani

Vid Pogačnik, torek, 12. julij 2005, ob 15:18

Glede na to, da je ta del Julijcev znotraj območja Triglavskega narodnega parka, se mi res zastavlja vprašanje, ali je bivak zakonito postavljen.

Matjaž Novak, sreda, 13. julij 2005, ob 10:35

Kolikor je mogoče razbrati iz slike, bivak na Kotovem sedlu res ni biser arhitekturnega oblikovanja. Ena možnih rešitev bi bila, da se ta in vse podobne konzerve, vključno z nekaterimi oskrbovanimi kočami odstranijo z naših hribov, za Čehe pa se zapre meja. Tako bodo naši hribi res spet naši. Me je pa strah, kaj če imajo tak način razmišlanja tudi pri naših zahodnih sosedih, kamor se jutri odpravljamo.

LP Matjaž

Mitja Pelc, sreda, 13. julij 2005, ob 11:31

No, estetiko pustimo lepo pri miru. Bivak je zasnoval arhitekt (Miha Kajzelj) in on bo že vedel kaj je lepo in kaj grdo :)

Kar pa se Čehov tiče - bivaki v prvi vrsti niso namenjeni načrtovanemu prenočevanju, ampak naj bi bili zatočišče v sili. Npr. v Dolomitih je vsaj v nekaterih bivakih prenočevanje prepovedano.

Jožef Lavtižar, petek, 15. julij 2005, ob 15:48

Še dobro, da je minil čas enoumja, kajti vsake oči imajo svoj"ga malarja. Seveda je kritika dobrodošla - pa še poceni je!
Se je kdo ob tem vprašal, koliko dela je bilo za projekt potrebno, koliko je vsak, ki je pri tem sodeloval v projekt vložil - sebe, svojih sredstev in svojega časa.
Skratka - pohvala in HVALA vsem, ki ste pri projektu sodelovali!!!

Jernej Bevk, sobota, 16. julij 2005, ob 19:57

Bivaki so konzerve. Špartansko zavetišče, ki nudi osnovno varstvo pred okoljem. Postavljeni bivak je ohranil vso preprostost takih objektov in zraven ponudil še sodobno oblikovanje. Pločevinast ovoj je stisnjen v logično in racionalno obliko, ki išče navdih v kamniti okolici. Nekomu so pač bolj všeč okrogline ali pa strme dvokapnice, pa kaj potem..
Tako bomo ljudje, ki znamo ceniti lepo lahko hodili obiskovati ta bivak, ostalim, ki uživajo v ceneni kvazi historični arhitekturi pa priporočam bivanje v roza skropucalu, ki je nastalo sredi Kranjske Gore na mestu nekdanje hotela Prisank.
Vse čestitke arhitektu, predvsem pa investorju, ki sta se spravila v boj s provincialno miselnostjo.

Ker se vam bo ob tem prebudilo razmišljanje o trajnosti sodobne arhitekture,razmislite še o tem:
Eiflov stolp so ob zgraditvi obsojali z inženirsko spako, danes je arhitekturni simbol Pariza.

ali pa takole:
Slovenci norimo za novimi avtomobili, pri katerih sprejemo vse oblikovalske puhlice, hiše pa imamo v obliki napihnjenih gorenjskih kašč izpred stotih let s plastičnimi okni in klima napravo na fasadi.
Pa tudi v gore zahajamo v novih oblačilih, ki predvsem zaradi svoje funkcionalnosti nekako niso več iste, kot so bile pred petdesetimi leti. Leskovo palico smo zamenjali z zložljivimi smučarskimi palicami, volnen pulover pa s sinttičnim flisom.
Arhitektura je žal del zapostavljene splošne kulture o kateri med izobraževanjem ne zvemo ničesar, pa vendar, nevednost naj ne bo opravičilo za slab okus.

Mitja Pelc, ponedeljek, 18. julij 2005, ob 08:39

Ni problem v lepoti/grdoti novega bivaka in tudi ne v tem koliko prostovoljnega dela je bilo vloženega. Osnovno vprašanje je bilo, ali ima novi bivak vsa potreban dovoljenja in kakšna so ta dovoljenja.
Ali si bo lahko nek posameznik, če se mu bo zahotelo, tako konzervo postavil pri Triglavskih ali pri Krnskem jezeru in tako prišel do vikenda na atraktivni lokaciji?

Jožef Lavtižar, petek, 22. julij 2005, ob 08:31

Spoštovani Mitja, podatki o izdaji upravnih dovoljenj so javni in so ti dostopni pri organu, ki je za izdajo tovrstnega dokumenta pristojen. Iluzorno je pričakovati, da ti bo kdo napisal:"Ja, imamo dovoljenje št. ...., ki ga je izdalo.....". Torej pot pod noge, vloga, čakanje - tko kot pravi cesar.
Ni moj namen pojasnjevanje postopka pridobitve informacije. Pač pa te želim opozoriti na dejavnost, ki se imenuje prostovoljna in dejavnost v javnem (splošno dobrem) interesu. Torej, kjer je volja je tudi pot in iz tega bi se morali učiti tudi drugi in takšni ..... Če bi politika k projektu Pediatrične klinike pristopila na način, kot je bil uporabljen pri postavitvi bivaka, bi jo danes že imeli in če bi k projektu bivaka pritopili tko, kot se pristopa k projektu izgradnje Pediatrične klinike, bi bivak ostal samo še v glavah tistih, ki jih težave ujamejo v tistem koncu, kjer ta ŽE stoji! Upam, da ti ga ne bo potrebno obiskati - ali pač!?


Mitja Pelc, petek, 22. julij 2005, ob 16:20

No, javni interes je zelo širok in fleksibilen pojem. Tudi Stroj se je skliceval na javni interes, pa so mu laboratorij na Dobrči vseeno podrli. Kakšen bo naslednji korak? Mogoče ferata po Nemški smeri v Triglavski steni, ki bo pomagala pri morebitnem reševanju in omogočala izčrpanim plezalcem lažji umik?
Neokrnjene narave je malo , zato posegov vanjo ni mogoče opravičevati z "javnim inetersom" posameznih interesnih skupin. Če je za poseg na najbolj degradiranem območju potrebno dovoljenje, naj bo tako tudi na prostoru najvišje vrednosti.

Tomaž Ogrin, petek, 22. julij 2005, ob 17:15

Odgovor gospoda Lavtižarja glede dovoljenj za postavitev bivaka je še bolj birokratsko kot so uradniki sami. Kar ne moreš verjet, da kot gornik (verjetno) da tak sprenevedav odgovor, saj je bil najbrž ves čas zraven. Lahko si razlagaš, da je pač užaljen, da kaj takega sploh lahko kdo vpraša, ob vseh naporih, ki so jih prostovoljci pretrpeli, da je do bivaka pod Kotovim sedlom sploh prišlo. Lahko bi zrelo odgovoril: Zavod TNP nam je dal soglasje, pa upravna enota pa lastnik. Tako pa je pustil stvar odprto...Škoda.
Čeprav sem temu bivaku naklonjen (kar pa ni pomembno) pa razumem tudi taka vprašanja o soglasjih za umeščanja objektov v naravni prostor kot izraz večje občutljivosti ljudi za posege v gorski svet.
Kar je zelo pozitivno. Ob mnogih kršitvah na tem področju: cestne vlake na planine: Zelenica, Planina pri jezeru, Svečica, Planina v Laz, itd., pa črni vikendi, ipd., križi na vrheh gora in hribov kot izraz človekovega napuha, itd., motorizacija gorskega sveta, ipd. so glasovi v prid ohranjanju naravnih prostorov, posebno v TNP, brez človekovih bivalnih objektov in s pritajeno prisotnostjo, koristni.
Najbolj odgovorno delo je bilo določitev mesta postavitve, tako glede varnosti kot funkcije. Kar zahteva celoletno dobro poznavanje tega gorskega področja in gibanja v njem. Takole na palec bi rekel, da le kakšen močnejši potres ali strela lahko pomembneje posežeta v usodo bivaka in ljudi na tem mestu. Želimo jim vso srečo.
Upam, da se bodo obiskovalci znali obnašati prijazno do okolice, saj je domnevati, da so tam tudi kakšne vrste živali, ki so doslej imele razmeroma mir, saj poti proti Kotovi špici ali Mangrtu, niso prav močno obiskane, kot tudi greben do Ponc ni mačji kašelj.
Vsekakor bi bilo za javnost, na katere korist se sklicuje Lavtižar (brez verifikacije, tako na palec) pomembno vedeti ali je to zadnji, še nujen bivak v gorah TNP. Kje se to rojeva...?

system, nedelja, 31. julij 2005, ob 23:15

Včeraj me je pot zanesla mimo bivaka in sem si ga imel priložnost ogledati.
Ne bom izgubljal besed o dovoljenjih, kar vas je takšnih dovolj.
O primernosti lokacije sem se tudi sam spraševal. No ja, mogoče mi bo pa vseeno kdaj prav prišla streha nad glavo tudi tu.
Kako je komu všeč oblika bivaka je precej stvar okusa. Ni potrebno obiskati veliko bivakov, da vidiš od takšnih, ki imajo obliko idilične gorske kočice do konzerv. Meni se zdi oblika tega bivaka kar primerna in ni preveč vpadljiva, da bi motila okolico.
Bolj me moti kvaliteta izdelave in funkcionalnost predvsem notranjega dela. Vem, da je za izdelavo bivaka potrebno kar nekaj truda in dela. A glede na to, da bo (upam) bivak tam stal več desetletij, bi se vpleteni lahko vseeno bolj potrudili. V bivak se bom zatekel verjetno ob slabem vremenu in takrat bi si želel, da bi bila miza veliko lažja in da bi se jo dalo fiksirati v vertikani položaj. Sedaj, ko se mize ne da fiksirati, je nemogoče, da bi vanj vstopila dva planinca in s sebe odložila premočeno opremo. Zelo slabo in nepremišljeno so izdelana tudi vrata s svojim še bolj neposrečenim zapiralom. Vrata so pretežka in se zelo težko zapirajo in odpirajo. Zelo neprimerna je tudi paličica, ki drži zgornji del vrat priprt. Pograjati moram tudi varilca, ki nima občutka za estetiko zvarov in verjetno tudi ne volje, da bi delo dokončal kot se za varilca spodobi.
To je le nekaj mojih pripomb in se tičejo le tistih delov, ki so najbolj občutljivi in vidni, ko vstopiš v prostor.
Upam, da bo vsaj primerno tesnil, in da bodo ležišča tudi po prvem stopljenem snegu ostala suha.

Bojan Turšič, ponedeljek, 1. avgust 2005, ob 06:51

K že napisanemu bi samo dodal:
Na dan odprtja bivaka je bil tudi na TV viden prispevek tem dogodku. In med izjavami je bila tudi naslednja:
"bivak bo močno olajšal turo na Mangrt !!!, kajti tudi za izurjene in dobro pripravljene gornike je to velik zalogaj"
Lepo vas prosim, ampak me pa res zanima, koliko jih za izhodišče ture na Mangrt izbere Tamar. Če pa že, bo verjetno bolj smiselno prespati v bivaku na Robu nad Zagačami, ne pa urico ali dve nad Tamarjem.
Mislim da so naši Julijci dodobra pokriti bodisi z bivaki , bodisi s kočami in da takih ali drugačnih skrpucal ne potrebujemo.
Brez zamere in veliko lepega v gorah !!!

system, ponedeljek, 1. avgust 2005, ob 10:56

Ravno včeraj sem pri prebiranju knjige "Iz življenja gornika" našel podatek, da je previsni balvan pod Kotovim sedlom za svoje podvige v Jalovcu, Kotovi špici, V Kotu špici in Vevnici (kadar jih je naskakoval iz Tamarja) uporabljal že veliki Kugy, ki si je ta prostorček še malo izboljšal s kamenjem.

Lokacija ima torej veliko tradicijo. Res pa je tudi, da je Kugy s tovariši bivakiral marsikje.

Boris Strmšek, četrtek, 4. avgust 2005, ob 20:17

Gledal sem ga že spodaj na travniku pri planinskem domu v Tamarju in se spraševal, le kam ga bodo postavili. Pravzaprav oblika bivaka ne moti, čeprav sem videl že lepše, vendar to je moje mnenje. Nekomu se pač zdi najlepši. Funkcionalnost je stvar uporabnikov. Tisti, ki ga bodo uporabljali, pa četudi bodo to Čehi, Madžari, Italijani, Slovenci ali celo Marsovci, bodo že ugotovili vse njegove dobre in slabe lastnosti. Mogoče bom celo kdaj med njimi, čeprav je v dolino dokaj blizu in vselej raje sestopim v dolino, kot pa se prekladam uro ali dve stran po nepotrebnem. A nevihte in slabo vreme ne sprašujejo, kaj bi mi radi. Mogoče bo nekomu tudi rešil življenje ali ga obvaroval pred mrazom, vlago in podobnimi tegobami. Kar se tiče dovoljenj za postavitev, bi vseeno pričakoval, da na območju Triglavskega narodnega parka za takšne posege morajo biti, še posebej, če je bila postavitev bivaka prisotna v medijih. Lepo pa bi bilo do vseh slovenskih gornikov (TNP je namreč last vseh slovenskih državljanov), da izvejo kdo, kaj in zakaj. Bojazen, da si ga bodo lastili Čehi ali kdorkoli pa seveda tudi ni iz trte zvita. Vendar pa je stvar raznih nadzornikov, inšpekcij in podobnih, da preprečujejo v naših gorah tovrstna "prisvajanja" bivakov. No, in tukaj lahko pridemo do ključnega vprašanja: Ali je Zakon o Triglavskem narodnem parku dovolj dober in jasen, da lahko tovrstne stvari preprečimo?

eXTReMe Tracker