Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Bloudkova nagrada Stanetu Koblarju

nedelja, 7. marec 1982, ob 18:46, Franci Savenc, ogledov: 1817

Železar, ...12.1982: PD Jesenice — GRS: članu jeseniške GRS …

 

Železar, december 1982

BLOUDKOVA NAGRADA STANETU KOBLARJU


Letos je prejel Bloudkovo nagrado tudi član jeseniške GRS Stane KOBLAR, kar je obenem tudi veliko priznanje vsej Gorski reševalni službi Slovenije in še posebej jeseniški, ki deluje že od leta 1926 dalje in katere prvi načelnik je bil Jože Čop.

 

Stane Koblar, ki je tih, skromen, nevsiljiv in vedno prijeten družabnik, se je že pred drugo svetovno vojno zapisal športu, predvsem smučanju in alpinizmu. Najdemo ga v vrstah mladincev TK SKALA in leta 1942 od 17. do 22. avgusta že v vrstah gorskih reševalcev pri veliki katastrofi v Rigljici. Če se ponudimo nekoliko samo pri tej njegovi človekoljubni dejavnosti, potem vidimo, da je letos poteklo 40 let, odkar je član GRS. V tem času je sodeloval v neštetih reševalnih akcijah, postal je instruktor GRS in se posvetil vzgoji mladih reševalcev ter kot instruktor deloval po vsej Sloveniji. Deloval je tudi v izpitnih komisijah za vodnike plazovnih psov in sodeloval na vseh tečajih za urjenje plazovnih psov.

Kot Skalaš se je pri plezanju usposobil za GRS. Plezal je v navezi z našimi znanimi plezalci Andrejem Moretom-Gandijem, Tonetom Dovjakom, Jožetom Čopom in drugimi.

Pri Skali je vzljubil tudi smučanje. Z uspehom se je udeleževal alpskih tekmo-vanj in postal eden najboljših tekmovalcev jeseniške Skale, kar je pomenilo takrat državno reprezentanco. Startal je v Italiji v Sestrierih, v Nemčiji v Garmischu, v Švici v St. Moritzu, dobimo ga v Avstriji, pa na Kaninu, v Franciji in še po svobodi v Romuniji. Te poti se spominja še posebno, ker je trajala pot do tekmovališča v Karpatih kar teden dni z vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi, od avtobusa, džipa, konjske vprege, splava, vlaka pa vse do ladje. Tudi povratek je bil enako dolg. Po tekmovalni karieri je bil dolga leta trener pionirjev, mladincev in članic.

Še danes je njegov stalni sedež v Črnem vrhu, kjer nadzira reševalno službo ob žičnici. Zastopal je GRS na reševalnih tekmah v Nemčiji na Zugspitze, v Švici v Davosu na Parsenski progi in na Poljskem v Zakopanih.

Težko je zajeti vse tisto, kar opravi tako prizadeven športnik. Med drugo svetovno vojno je bil kurir v partizanih in neštetokrat je pozimi bredel ledeno Savo, po svobodi pa ni manjkal v nobeni udarniški akciji, najsibo pri akcijah planinskega društva, alpinističnega odseka ali gorske reševalne službe. Srečali smo ga pri gradnji vseh petih bivakov — jeseniških alpinistov, tako bivaka I. pod Škrlatico, bivaka II. pod Rokavi, bivaka III. za Akom, bivaka IV. pod Stenarjem in bivaka na Voglu. Kjerkoli je imelo PD Jesenice delo, najsibo pri izviru Soče, pri koči pod Špičko, na Vršiču, ali pri zavetišču GRS na Črnem vrhu, tam je bil zraven.

To je le telegrafsko opisana njegova dejavnost, kajti vsega se verjetno niti sam ne spominja, saj so za njegovim delom desetletja.

Gorska reševalna služba Jesenice, ki je s to nagrado, ki jo je prejel njen član, tudi izredno počaščena, iskreno čestita Stanetu Koblarju in se mu ob tej priložnosti tudi iskreno zahvaljuje za dolgoletno plodno delo.

PD Jesenice – GRS

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker