Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinske podobe slovenstva in kulturni pomen Triglava

ponedeljek, 13. december 2004, ob 05:54, Franci Savenc, ogledov: 2402

najboljše magistersko delo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je delo Boštjana Šaverja
Planinstvo in gore (ponovno) dobivajo vse večji pomen -- tudi v znanosti

Boštjanu Šaverju čestita red. prof. dr. Tomo Korošec

Za najboljše magistrsko delo je bilo izbrano delo s področja sociologije

Planinske podobe
slovenstva in
kulturni pomen Triglava

avtor mag. Boštjan Šaver
mentor izr. prof. dr. Mitja Velikonja, somentor izr. prof. dr. Aleš Debeljak

Poglavitna novost, ki jo prinaša nagrajeno magistrsko delo, je rekonstrukcija ene izmed slovenskih kultur, ki se razteza tako od zgodbe o Avsenikih in skupini Laibach kot tudi do druge plati, ki jo upodablja France Prešeren v Krstu pri Savici ali pa slovenski alpinisti v Himalaji, Patagoniji, Alpah in domačih gorah. Prav tako gre za tisti kulturni kontekst, ki ga slikovito podajajo današnji slovenski državni simboli – vendar tudi zaradi manjka resnih teoretičnih analiz ostaja ideologija in mitologija tovrstne kulture v slovenskem javnem in znanstvenem prostoru neznanka.

Magistrsko delo v tem pogledu predstavlja dragoceno rekonstrukcijo in hkrati kritično dekonstrukcijo ene izmed slovenskih kultur, ki jo je moč zajeti v celovito strukturo tako prek številnih zgodovinskih virov, ki segajo v obdobje slovanske mitologije, pokristjanjevanja, razsvetljenstva, narodnega prebujanja in oblikovanja sodobne institucije športa, kot tudi številnih artefaktov sodobne popularne in množične kulture. Rdečo nit takšne nevidne celovite strukture avtor označuje s konceptom, ki ga inovativno definira in imenuje alpska kultura slovenstva. Pri tem prek interdisciplinarnega metodološkega okvirja sodobnih kulturnih študij razkriva tako umetniško, literarno, fotografsko, filmsko, glasbeno, športno kot tudi nacionalno, religiozno, zgodovinsko ozadje slovenske alpske kulture. Študija primera o Triglavu v tem kontekstu zaseda posebno poglavje.

V tem poglavju avtor najprej analizira slovansko mitologijo in religiozno izročilo o Triglavu kot o božanstvu, hkrati pa opozori na univerzalne vidike struktur tridelnih ideologij. V študiji so tako razčlenjeni številni aspekti in ozadja religioznega izročila slovenstva, ki se je skozi stoletja v primeru Triglava odražalo v latentni obliki simbola in mita, ki je ob osamosvojitvi postal imaginarna hrbtenica samostojne države.

V sklepnem delu povzema glavne ugotovitve ti. nevidne alpske kulture slovenstva med dvema mitsko zasnovanima, izključljivima skrajnostima, ’Balkanom’ in ’Evropo’, in prehodom iz prvega v drugo. Morda navidez paradoksna trditev, da je bil gorski svet po eni strani tvarina, ki je v pomembni meri vplivala na sodobni proces modernizacije življenjskega sveta, še kako drži: arhaična indoevropska trodelnost ideologije, ki se je potem inkarnirala v krščanskih pojmovanjih, kasneje še v njihovih katoliških izpeljavah, je v zadnjih par stoletjih pridobila še druge konotacije – nacionalne, politične, geostrateške in tudi športne, spektaklske in množično/kulturne.



Priznanje družboslovne in humanistične akademske skupnosti na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je nov lep dokaz, da planinstvo in gore (ponovno) pridobivajo na pomenu v različnih segmentih slovenske družbe - tudi v znanosti.

Članke Boštjana Šaverja smo na naših straneh že objavljali, nekaj pa jih imamo še pripravljenih. Je alpinist, član Akademskega AO, zaposlen pa kot mladi raziskovalec, asistent na Fakulteti za družbene vede, kjer je leta 2001 diplomiral Več …

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker