Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

»Nov« Sneg

18.03.2018


Igor Škamperle (v sredini) na predstavitvi nove izdaje Snega na zlati veji v Tržaškem knjižnem središču; [email protected]


G-L, 15.03.18: Sneg na zlati veji - Miha Lampreht

G-L, 16.03.18: Sneg na zlati veji - predstavitev
 
COBISS.SI-ID: 293359872

Spletni nakup (21,90 €):  Sidarta | EMKA | ...


četrtek, 22. marec 2018, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 887

Primorski dnevnik: ... na zlati veji - Predstavitev avtobiografskega romana Igorja Škamperleta

KNJIŽEVNOST
»Nov« Sneg na zlati veji
Predstavitev avtobiografskega romana Igorja Škamperleta

TRST - Prva izdaja Škamperletovega avtobiografskega romana Sneg na zlati veji je izšla pred več kot četrt stoletja pri Založništvu tržaškega tiska in kmalu pošla. A to naj ljubitelje gorniške literature ne skrbi: pri založbi Sidarta je namreč izšla druga izdaja omenjenega romana, opremljena s spremno besedo, pod katero se je podpisal sam avtor, kar je nekoliko neobičajno - je izpostavil literarni kritik Matej Bogataj, ki je uvodoma predstavil Škamperletov roman.
Prva izdaja Snega na zlati veji ima bolj literaren pečat, druga pa je bolj alpinistično obarvana, meni kritik. Gre za razvojni roman, saj v njem spremljamo odraščanje pri Svetem Ivanu in dijaška leta v Postojni, kjer je literarni subjekt/avtor obiskoval srednjo gozdarsko šolo; v tistem obdobju se je začela Škamperletova fascinacija s hribi. Tako se začne stopnjevanje v smislu ekstremnosti alpinizma kot športa, zlasti v študijskih letih, ko se začnejo pojavljati tudi prve novice o plezalskih kolegih, ki so se ponesrečili v gorah ...

Skrivnostni naslov romana se navezuje na Zlato vejo, antropološko knjigo Jamesa Frazerja o magiji, religiji in mitologiji - seveda ne naključno: ena od osrednjih tem romana je ravno bogoiskateljstvo. »Literarni subjekt namreč v tedanjo socialistično Slovenijo prihaja iz okolja, v katerem krščanska tradicija ni bila do te mere izrinjena kot se je to zgodilo pri nas, kjer je marksizem na nek način prevzel vlogo religije,« razlaga Bogataj. V internatskem življenju je čutiti spor med tistimi, ki so indoktrinirani, in tistimi, ki so ohranili svojo religioznost, ugotavlja kritik. Zanimivo je, da so številni Škamperletovi soplezalci kasneje dosegli uspešne akademske kariere, kar velja tudi za avtorja, ki predava sociologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Ko je Matej Bogataj ob izidu druge izdaje romana dva izmed teh soplezalskih akademikov vprašal, če je bil Škamperle res tako dober plezalec, sta oba odgovorila: »Igor je bil res zelo dober plezalec, med najboljšimi.«

Literarno srečanje, ki sta ga priredila Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in Založništvo tržaškega tiska, se je nadaljevalo z bogato slikovno predstavitvijo Škamperletovega življenja, pri kateri je poudarek bil na alpinističnih podvigih. Preveč jih je, da bi jih na tem mestu vse našteli, ne moremo pa mimo omembe vzpona na andskega velikana Aconcaguo leta 1982 in himalajske odprave na Anapurno leto zatem, s katero se Sneg na zlati veji tudi zaključi. Publika je zatem prisluhnila odlomku iz romana, ki ga je prebral igralec Romeo Grebenšek. Sledil je pogovor z avtorjem, pri katerem sta sodelovala profesorica Eva Fičur in načelnik alpinističnega odseka SPDT Jernej Bufon, ki je za avtorja pripravil serijo bolj »alpinističnih« vprašanj. Škamperle je razkril nekaj tehnično najtežjih smeri - Rzenik, Rjavi pas, Široka peč, Votli vrh. Najbolj strašna izkušnja je za avtorja bil januarski bivak brez spalne vreče na stranskem vrhu Mont Blanca, ko je zaradi mraza vsako minuto čutil, kako življenje odteka. Pri višinskih vzponih na šesttisočake pa je različno, meni, saj je takrat človeški organizem močno izčrpan.

Evo Fičur je zanimalo zlasti Škamperletovo doživljanje alpinizma v povezavi z mistično, religiozno dimenzijo. Avtor je izpostavil, da je eden izmed vzgibov za vzpon na vršac nedvomno želja po preseganju običajnosti, po preselitvi v nek drug svet, v drugačno stanje zavesti. To so v bistvu duhovno-religiozni aspekti, za katere Škamperle pravi, da jih je najprej doživel, šele kasneje pa dodobra razumel. Kot mladostnik se je spraševal, kako živeti - v urejenem, normiranem ali izvirnem, arhaičnem svetu? Z gorništvom se je približal slednjemu, sprašuje pa se, če se tudi današnja mladina kdaj znajde v taki dilemi. »Plezanje je nevarno početje, ki pa človeka obogati. Ko hodiš po grebenu, se počutiš kot na nebeškem mostu. Za tako stanje obstaja izraz - numinoznost, to je stik z neko posebno spiritualnostjo, hkrati privlačen in strašen.« (maj)

 

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker