Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

VJA 3: Martuljek—Beli potok

PLEZALNI VZPONI VZHODNE JULIJSKE ALPE | Planinska založba Slovenije - PZS, Ljubljana 1970 | Uredili: Tomaž BANOVEC, Mitja KILAR, Jože MUNDA, Franci SAVENC

MARTULJEK 
BELI POTOK 

Izhodišče za ture v Martuljkovi skupini je vas Gozd-Martuljek, od koder dosežeš planinico Jaseni v tri četrt ure. Ob njej stoji neoskrbovana koča (Lipovčeva bajta), ki jo upravlja AO PD Jesenice, prav tako kot bivak III (1340 m). Od planine gre steza - še vedno na levi strani (orografsko) potoka - naprej do bivaka III, ki leži Za Akom, na parobku nad slapom; od vasi do bivaka 2 uri in pol.

Martuljkovo skupino sestavljajo mogočni vrhovi, ki obkrožajo oba največja zatrepa, Za Akom in Pod Srcem: Vanežev rob (1890 m), Kukova špica (2417 m), Škrnatarica (2448 m), Široka peč (2497 m), Dovški križ (2531 m), Mali Oltar (2509 m), Veliki Oltar (2621 m), Velike in Male martuljške Ponce (2383 m in 2592 m), Špik (2472 m), Frdamane police (2273 m), Rušica (2074 m) in Rigljica (1907 m). Zaznamovanih poti tu skoraj ni, kar daje tej skupini - edini v Julijcih - čar nedotaknjenosti in samote.

Vzhodno od Martuljkove skupine leži pod severno steno Kukove špice krnica Beli potok. V njo vodita le dve nezaznamovani poti (glej dostopa pri smereh 302 in 303).

KUKOVA ŠPICA

 

SEVERNA STENA

301 PREČENJE
Prvi plezal Matevž Šuštar 16. julija 1950 (PV 1951, 270).
Ocena III (krušljivo), čas plezanja 3 ure.
Dostop od Vrtaške planine do vrha Slemena (uro in pol), po grebenu na S stran (trije umiki) in proti Z do najnižje grebenske škrbine ob Vrhu nad Mužiči (uro in pol).
Opis: Iz škrbine vodi sistem gredin in polic skoraj vodoravno čez vso S steno Kukove špice do Vaneževega roba. Vstop na prvi rušnati glavi desno od Vrha nad Mužiči. 20 m navzgor in prečnica v desno (1 raztežaj). Nato navzgor na ozko polico in spet prečnica v desno do dveh velikih lop. Med njima navzgor 10 m (težavno), desno do škrbinice v steni in skozi njo na centralni steber (možic; lažje je nekoliko višje). S stebra težaven sestop na snežišče pod veliko črno steno in po snežiščih na Vanežev rob. - V nasprotni smeri (od Vaneževega roba na Vrh nad Mužiči) je prečil Janez Brojan 6. julija 1941 (ocena III, čas prečenja 2 uri).
Sestop z Vaneževega roba po grebenu na S in nato Za Ak ali v Beli potok (2 uri).

302 ČEŠKA SMER
Prvi plezali Jiri Čermák, Bohuslav Franta in Jože Komac 23. avgusta 1907 (do roba stene in po isti smeri nazaj) in 20. avgusta 1910 (naprej do Vrha nad Mužiči in po V grebenu na Kukovo špico; NA 152).
Ocena II, višina stene 450 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Martuljka po kolovozu, po brvi čez potok Martuljek in dalje vkreber po stezi proti V na planino Zaprete (pol ure). Dalje po stezi v V pobočju Vršiča v zatrep Beli potok (še 1 uro) do izvira Belega potoka. Iz zatrepa proti J do sklepa doline.
Opis: Levo od velikega stebra v sredini stene v žleb. Ob stebru navzgor do polovice stene. Nato levo po ozkih policah do vrste kaminov. Zanimivo in ne težko po njih navzgor (le zgornji je zaprt s krušljivim previsom) do grebena. Po njem proti Z, mimo stolpov po J strani in spet po rezi med Vrati in Belim potokom. Zadnje strme stopnje obideš nad Martuljkom.
Sestop na Gulce in proti J v Črlovec in v Vrata (2 uri in pol do 3 ure).

303 SLOVENSKOBISTRIŠKA SMER
Prvi plezali Janko Blažej, Jožko Frangeš, France Karner, Jožica Marn, Janko Mirnik in Jože Uršič 27. julija 1951 (PV 1952, 298 - reg.).
Ocena II, deloma III, višina stene 300-350 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop: a) Iz krnice Za Akom čez strmo hrbtišče Vaneževega roba v krnico Beli potok, po rušju in žlebu na veliko snežišče pod steno (2 uri in pol),
b) Možno je tudi naravnost iz doline v Beli potok, kamor prideš čez planino Zaprete ali pa po strmi stezi, ki pelje ob hudourniku Beli potok (3-4 ure iz Martuljka).
Opis: S snežišča rahlo levo navzgor. Sredi stene se vleče strm, zelo krušljiv skalnat pas, visok 40 m (skala mestoma pomešana s prstjo; kk). Še nekaj raztežajev pod vršni del stene, ki dopušča več možnosti za izstop. Zadnji raztežaji srednje težki. Izstop desno ob prvi večji glavi v V grebenu Kukove špice (šteto od Z). Po lahkem grebenu na vrh.
Sestop kot pri smeri 302.

304 SMER JESIH - LIPOVEC
Prva plezala Pavla Jesih in Jože Lipovec 30. julija 1932 (PV 1933, 4-5 s sliko).
Ocena mestoma IV (krušljivo), višina stene 400 m, čas plezanja 3-4 ure. Dostop kot pri smeri 303.
Opis: Vstop s snega na desni strani značilnega velikega stožca. Čez gladke in izprane plati desno poševno navzgor v majhno, zglajeno vdolbino. Iz nje čez gladko trebušasto stopnjo v drugo vdolbinico in dalje v tretjo (kk). Naprej čez težavno prevesno žmulo na pomol, nato v žleb in po njem. Zelo krušljivo do vrha stene. - Prvemu snežišču v steni na levi strani ogromnega skalnega sklada sledi po nekaj raztežajih drugo snežišče, ki leži v vpadnici vrha, pod rdečo, krušljivo prevesno steno. Do sem vodi smer na levi strani globokega žleba sredi stene, dobro vidnega iz doline. Pod rdečo steno desno po krušljivi gredi in prek krušljivega prestopa v majhno zajedo. Dalje v zagato in rahlo desno na SZ steber (Kajzeljev steber). Od 10 m visokega kamina dalje kot pri smeri 306.
Sestop kot pri smeri 302.

305 DIREKTNA SMER
Prvi plezali Joža Čop, Drago Korenini in Miha Potočnik 27. junija 1937 (PV 1939 33 - reg.).
Ocena IV, višina stene 500 m, čas plezanja 8 ur in pol.
Dostop kot pri smeri 303.
Opis: Vstop s snežišča na gladke plošče nekoliko levo od vpadnice vrha (levo od velikega žleba). Na levo rebro žleba in čez žleb po krušljivem pečevju. Po žlebovih in čez stopnjaste skoke (mestoma gladko, težko ali krušljivo). Višje po črnem, globokem žlebu do konca, do previsne zapore. Prečnica levo po krušljivi skali (majhne opore). Dalje po razbiti skali na gredino, ki deli steno v spodnji in gornji del. Z gredine na glavič pod steno. Od tod čez previsno stopnjo v vpadnici vrha, skozi zajedo na malo prodnato stojišče. Čez gladko, navpično zajedo 5-6 m na glavo. 2 m navzgor in 2 m prečnica v desno v žlebič z mostičkom. Z njega na polico (lopa, možic). Prečnica v levo 5-6 m po polički v črno grapo pod zamazano steno na široko polico. Z nje 2 m na višjo polico pod ogromen trebuh. Desno pod njim po polički 2-3 m in po poči čez previs na pokrito, ozko poličko. Z nje čez žmulo in gladko ploščo nad spodnjim trebuhom. Prestop desno v poč (zelo težko in izpostavljeno) na glavo (dobri oprimki). Dalje čez gobaste stopnje na dobro stojišče (možic - ključ smeri). Poševno desno navzgor (lahko) po široki terasi, ki se končuje z gladko, strmo ploščo (izpostavljeno), in na majhno sleme (na drugi strani je majhno prodišče). Pod gladkimi platmi prečnica 10 m v levo po polici v kamin. Po njem in dalje po gladkem rebru navpično, deloma krušljivo (zelo izpo-stavljeno). Vrh rebra prečnica 3 m v levo in po naloženih bolvanih in stopnjah 50 m (zelo krušljivo in izpostavljeno). V širok, rdeč žleb. Po njem ali ob njem in po razčlenjenem rebru na vrh.
Sestop kot pri smeri 302.

306 KAJZELJEV STEBER
Prvi plezali Herbert Drofenik, Mirko Kajzelj in Vinko Križaj 25. junija 1927 (NA 134).
Ocena IV, višina stene 200 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop: a) Iz Belega potoka (glej pri smeri 302) po drnu in žlebovih na Vanežev rob (2 uri), b) Iz Za Aka pri izviru Martuljka po lovski stezi na Vanežev rob (2 uri). Po grebenu brez steze proti J do podnožja stebra (še uro in pol).
Opis: Po lahki skali do grede, ki vodi navzgor. Okoli previsnega vogala levo in navzgor po odprti steni do dveh polic (10 m oddaljeni druga od druge). Po spodnji na levo. Čez deloma previsno steno na drugo polico (težko) in po njej na levo. Nato v smeri proti vrhu, držeč se bolj levo, po rdečem žlebu in skozi njegov podaljšek, 10 m visok kamin. Zgoraj zelo težak prestop na prodnat pomol. (Ta kamin tvori prehod v previsni stopnji stebra, dobro vidni iz doline.) Čez strmo stopnjo in nato po lažjem svetu ves čas po robu do vrha. Sestop kot pri smeri 302.

SEVEROZAHODNA STENA

307 SMER KRUŠIC - ŠILAR
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 28. septembra 1949 (PV 1950, 113 - reg.).
Ocena V (krušljivo in izpostavljeno), višina stene 250 m, čas plezanja 6 ur. Dostop od bivaka III po levem pobočju krnice Za Akom pod SV razom Široke peči prečenje pod Škrnatarico v zatrep Gulce in dalje po gredini v smeri SZ stebra (2 uri in pol do 3 ure).
Opis: Iz grape pod severno stranjo Gulc po zglajeni polici poševno levo navzgor. Vmes kratek prag. Dalje v smeri Vaneževega roba, dokler ne preseka police široka, zaprodena in položna grapa, ki vodi iz majhnega zatrepa pod značilnimi rdečimi platmi SZ stene Kukove špice. S police po drnastem svetu 40 m navzgor do stene pod stebrom, ki je videti nekoliko razčlenjen. Vstop v zajedo, 20 m po levi strani navzgor in prestop desno čez plati v kamin (V). Po kaminu rahlo desno navzgor do vogala. Še nekaj m navzgor pod krušljiv previs, nato desno okrog vogala (izpostavljeno) na navzdol visečo polico. Z nje naravnost navzgor čez prag z ogromnimi, naklanimi bolvani (IV) na pomolček in levo po polički okrog roba do votlinice. Iz nje levo na rob. Za robom naravnost navzgor po masivni skali do varovališča. Po polici desno rahlo navzdol do zložnih plati, ki dajejo možnost prehoda navzgor za majhnim rebrom. Vrh rebra po zaprodeni polici levo v dno krušljivega, terasastega kamina, ki je zarezan v navpično, rdečo steno. Kamin (visok 15-20 m) vodi proti desni navzgor. Zgoraj težak prestop (V) v krušljiv, položnejši svet. Prestop na gornjo polico in po njej zelo krušljivo 45-50 m. Nato desno poševno navzgor do roba stene v Z grebenu Kukove špice. Po grebenu še 15 minut do vrha.
Sestop kot pri smeri 302.

308 SMER ŽUPANČIČ - BAEBLER
Prva plezala Leo Baebler in Uroš Župančič junija 1937 (PM 1937, 14 in PV 1939, 33 - reg).
Ocena III, višina stene 200 m, čas plezanja 1 ura.
Točnega poteka smeri ni bilo mogoče ugotoviti.


ŠKRNATARICA

SEVEROVZHODNA STENA

309 SMER KRUŠIC - BARTELJ
Prva plezala Bartelj in Janez Krušic 30. avgusta 1941.
Ocena II, mestoma III, višina stene 250 m, čas plezanja dve uri in pol.
Dostop od bivaka III po levem pobočju krnice Za Akom in po grapi na melišče pod SV stebrom Široke peči, čez plaznice pod Škrnatarico v gruščnat kotel pod Gulcami (2 uri in pol).
Opis: Po dobro razčlenjenem pečevju rahlo desno navzgor. Težjim mestom se lahko izogneš levo ali desno. Po 2 raztežajih se obrneš bolj levo v smeri prvega grebenskega roglja Škrnatarice nad Gulcami. Čez nekaj kaminov in po razčlenjenem pečevju za prvi grebenski rogelj, 70 m Z od škrbine Gulce.
Sestop skozi Črlovec v Vrata (2 uri).

SEVERNA STENA

310 VZHODNA SMER
Prva plezala Herbert Drofenik in Mirko Kajzelj 22. septembra 1927 (NA 134 - 135).
Ocena II, višina stene 250 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 314.
Opis: Po lahki skali desno navzgor do navpičnih pragov v sredini stene, nato desno. Kjer se police odlomijo in končajo v gladkih ploščah, levo po razčlenjeni steni in skozi kratek, previsen kamin na greben (za prvim grebenskim stolpom do Kukove špice). Po J strani grebena na vrh.
Sestop po V ozebniku na Gulce in po Črlovcu v Vrata (3 ure).

311 DIREKTNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Ciril Praček 26. julija 1942.
Ocena III s 3 mesti IV, višina stene 250 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 314.
Opis: Vstop v vpadnici vrha Škrnatarice po dobro razčlenjenem pečevju. Prestop v kratek previsen kamin. Čez sistem vodoravnih polic do gladkega žleba. Po njem (IV) do police. Dalje čez gladke plošče z majhno preveso (k, IV). Po 8 m kaminu in po lažjem svetu na V greben, 20 m pod vrhom. Po grebenu na vrh. - Skala je v zgornji tretjini slabo razčlenjena.
Sestop kot pri smeri 310.

312 ZAHODNA SMER
Prvi plezali Joža Čop, J. Hafner, A. Potočnik, Miha Potočnik in Stanko Tominšek 18. septembra 1927 (NA 134 - 136).
Ocena II, višina stene 250 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 314.
Opis: Iz sredine Amfiteatra po polici do prodišča (sistem polic). Desno v žleb, iz njega levo in na prodišče v sredini stene. V krušljiv, ozek kamin in čez grebenček v položen žleb. Desno v rdeč žleb in po njem na greben. (Prvi plezalci so plezali levo in izstopili skozi kamin naravnost na vrh.)
Sestop kot pri smeri 310.

DOVŠKI KRIŽ

313 PRISTOP ČEZ SEVEROVZHODNO STENO
Prvi plezali Miha Bizjak, Joža Čop, Miha Potočnik in Stanko Tominšek junija 1929 (NA 137).
Ocena I-II, višina stene 200 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop v Amfiteater kot pri smeri 314, nato po prodiščih do vrha krnice.
Opis: Vstop v vpadnici vrha Dovškega križa. Z vrha melišča (navadno sneg) desno v steno, po plitvem žlebu do police. Levo in višje zopet nazaj v žleb. Nato po polici desno do rdeče votline. Po sistemu polic z ene na drugo lahno proti levi. Izstop na greben po gruščnatem žlebu ali levo skozi kamin. Po grebenu na vrh.
Sestop po južni strani v Vrata (2-3 ure).

ŠIROKA PEČ

314 PRISTOP SKOZI AMFITEATER
Prvi plezali verjetno Joža Čop, Miha Potočnik in Stanko Tominšek 9. avgusta 1928 ob priliki grebenskega prečenja (NA 137 - reg.).
Ocena I, višina smeri 200-250 m, čas vzpona 2 uri.
Dostop v Amfiteater: Od bivaka III Za Akom proti Amfiteatru, po desni od treh grap levo od vznožja Široke peči, navzgor čez bolvane v grapi do velikih pragov, pod njimi levo iz grape in po drnastem hrbtišču na peščen grebenček. Čez »skok« v Amfiteater do podnožja stene Škrnatarice (3 ure, eno mesto III).
Opis pristopa na Široko peč: Med stolpi v grebenu Široke peči se spuščajo na jug v krnico Amfiteater grape, ki omogočajo v vzhodnem delu več lažjih pristopov. Svet je zelo krušljiv. Zelo lep vzpon v kombinaciji z grebenskim prečenjem do vrha Dovškega križa (glej smer 315).
Sestop po isti smeri.

315 GREBEN ŠIROKA PEČ - DOVŠKI KRIŽ
Prvi plezali Joža Čop, Miha Potočnik in Stane Tominšek 9. avgusta 1928 (NA 137).
Ocena III, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 314, nato iz srede krnice Amfiteater desno v žleb in po lahkem, krušljivem pečevju desno navzgor na prvi V stolp Široke peči.
Opis: Široka peč ima v smeri vzhod - zahod sedem izrazitih grebenskih stolpov. S prvega po grebenu lahko čez drugega in tretjega. Na četrti stolp priplezamo čez krajše težavne stopnje. Na petega pristop ni težak. Prečenje po njegovem grebenu. Globoka škrbina med petim in šestim stolpom. Spust po vrvi v globoko grapo, malo J od grebena. Iz grape nazaj v škrbino med petim in šestim stolpom. Po razčlenjenem, krušljivem grebenu čez kratek skok na šesti stolp. Dalje po zelo krušljivem grebenu na sedmi stolp, ki je glavni vrh Široke peči. Od tod se obrne greben proti jugu do Dovškega križa. Čez nekaj lažjih stolpičev. Zadnje tri stolpe pred izrazitim gladkim grebenskim stolpom obideš na Z strani. Polica vodi poševno navzdol (gladko, trenje). Na gladki stolp pristop po poklinah. Dalje je greben zelo krušljiv, toda brez posebnih težav do vrha Dovškega križa.
Sestop po Jugovi grapi Za Ak (2 uri).

316 iz Amfiteatra na V vrh Široke peči po lahkem pečevju in skrotju proti desni do vrha (uro). Prva plezala Baebler in Peter Deila Valle leta 1924 (Österreichische Alpenzeitung 1936, 130 - reg.).

VZHODNI STEBER

317 SMER OGRIN - ŽUPANČIČ
Prva plezala France Ogrin in Uroš Župančič 20. junija 1933 (NS 48 - 49). Ocena IV-, skala spodaj masivna, zgoraj krušljiva. Višina stebra 700 m, čas plezanja 5-7 ur.
Dostop: Iz bivaka III Za Akom proti Amfiteatru, po desni do treh grap levo do vznožja Široke peči. Navzgor čez bolvane v grapi do velikih pragov, pod njimi levo iz grape in po drnastem hrbtišču na peščen grebenček (včasih tudi poleti zasnežen in sestavlja snežno vesino kot ostanek plazov). Z grebenčka do vznožja vzhodnega stebra Široke peči (2 uri).
Opis: Vstop v gladek, 20 m visok žlambor. Po njem do črnega previsa, ki ga obideš na levi prek lažje prevese. Nad njo navzgor malo proti levi do luske in za njo (luska levo, masiv desno). Od luske navzgor k majhni krmolji. Nato navzgor rahlo proti desni na rob grape, ki pada strmo v Za Ak. Po izpostavljeni steni nad grapo napreduješ lahko proti levi do večje krmolje. Nato prestop v levo in ob žmulastih prevesah navzgor do gladke prevese. Tik pod njo nekaj korakov desno in čez previsno stopnjo na polico (možic). Dalje nad žmulami proti desni do odprtega rdečega kamina (možic). Nekaj metrov po desnem robu kamina do police. Po polici desno na raz in po njem navzgor (čvrsta skala z dobrimi oprimki), dokler ga ne zapre previsen pas. Tu prečnica v levo (IV) na glavo stebra (širok, prostoren stolp). Dalje po strmi, izpostavljeni, krušljivi steni 2 raztežaja naravnost navzgor v izstopni kamin z zagozdeno skalo. Po lažjem pečevju skozi okno na teme vzhodnega stolpa.
Sestop v Amfiteater. Po J pobočju in po lažjem svetu do široke grape. Po njej do skoka, nato desno ven in po skrotju lahko v Amfiteater. Tu levo ob steni do ogromnega skoka. S pomočjo zabetoniranega klina spust po vrvi v kotanjo ter po snegu in grebenih (kot dostop) v osrednjo grapo pod Široko pečjo in Za Ak (3 ure).

318 SMER FERJAN - KRUŠIC - ZUPAN
Prvi plezali Peter Ferjan, Janez Krušic in Tone Zupan 30. septembra 1956 (PV 1962, 432 s sliko).
Ocena IV, mestoma V+, višina stene 700 m, čas plezanja 12 ur.
Dostop kot pri smeri 317.
Opis: Vstop po ozki, prodnati polički vodoravno desno ok. 30 m. Naravnost navzgor en raztežaj čez plati (slabi oprimki, IV+, k). Kratka prečnica desno po krušljivi skali na rob stebra. Tu je zarezan kamin, ki drži rahlo levo navzgor in seka v sredini značilne plati v spodnji tretjini stene. Po njem 2 raztežaja. Dalje desno navzgor čez sredino plati po počeh, ki omogočajo prehod, do podnožja markantne rumene lise v navpični steni na levi strani plati. Prestop 2 m v levo navpično zajedo (ne v desno, kjer je klin!). Po njej čez žmule in zagozdene bolvane (k) ok. 35 m (V+) na majhno teraso, ki jo sestavlja odklan bolvan (možic). - Od tu možen umik iz stene na glavo nad skokom levo navzdol po policah za Široko peč. - Naravnost navzgor, nato okrog izpostavljenega vogala s težko prečnico v desno do rebra ob značilni grapi, ki se grezi v severno steno, dva raztežaja in pol. Čez grapo in lažje rebro do kotanje. Dalje navzgor čez zelo krušljive luske (2 raztežaja, IV+) do lažjega sveta v podnožju izrazitega kamina vršne kupole. Strmo po njem (dobra skala) do rame v razu (možic). Dalje v loku desno od kamina do terase pod vršno kupolo. Skozi poč in čez gladko ploščo (V, gozdenje v poči z eno nogo). Po krušljivem, prodnatem žlebu do majhnega zatrepa v grapi. Čez kratko, strmo stopnjo v žleb pod vrhom in po krušljivem svetu na vrh prvega stolpa Široke peči.
Sestop kot pri smeri 317.

SEVERNA STENA

319 SMER JUVAN - ŠTEBLAJ
Prva plezala Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 28. in 29. avgusta 1960 (PV 1962, 432 s sliko).
Ocena V z mesti VI-, višina stene 600 m, čas plezanja 14 ur.
Dostop: Iz bivaka III Za Akom proti krnici za Široko pečjo do znanega praga, ki razmejuje obe krnici. Od tu desno pod steno na skalnat grebenček, ki povezuje skrotaste pečine z vznožjem stene (2 uri).
Opis: Vstop po razu v vpadnici tretjega stolpa v grebenu Široke peči. Po razu raztezaj na stojišče (k). Na desni strani raza čez krušljiv, rumen previs (kk, VI-) in levo v dno plitvega kamina. Še levo pod previs, čez previs (kk) in strmo navzgor v lažji svet. V vpadnici velikega rumenega odloma levo do klina za stebričkom. Od tu 15 m levo navzdol v tegu vrvi na manjšo poličko. Še levo 15 m (k) v črno votlino. Levo od votline čez previs (k) in navzgor na polico. 10 m levo okoli roba na koritasto stojišče (k). Navzgor 7 m čez strmo stopnjo (kk, V+) in po žlamborju na stojišče. Levo navzgor (kk) v dno zajede. Po
zajedi 2 raztežaja (2 zagozdi, kk, VI-) na luske. Po rdečem kaminu levo navzgor in ob prvi možnosti prečnica desno v zajedo nad gladkim odstavkom. Po kaminu pod veliko streho (kk). Gladek prestop desno v kamin in po njem 2 raztežaja v grapo v zgornji tretjini stene. Po grapi raztežaj pod gladek odstavek. Obideš ga desno po razu in nazaj v grapo. Od tu levo navzgor na raz drugega stolpa. Še levo v gruščnato grapo in skozi okno v škrbino med prvim in drugim stolpom Široke peči.
Sestop desno navzdol za Široko peč in dalje Za Ak (3 ure).

320 CENTRALNA SMER
Prvi plezali Joža Čop, Pavla Jesihova in Miha Potočnik 25. junija 1928 (NS 49).
Ocena mestoma IV, izredno krušljivo, višina stene 800 m, čas plezanja 4 ure. Dostop iz bivaka III Za Akom po desni grapi (uro in pol).
Opis: Pred koncem grape levo na greben. Po njem, dokler se ne zgubi v steni. Do kamina, ki zavije v loku desno. Po njem na ploščad, nato levo ter navzgor do vršnega kamina. Po njem na rob stene.
Sestop z vrha naravnost po južni strani po grapah in kaminih v Amfiteater, kot pri smeri 317 (3 ure).

320a Izstopno varianto v zgornjem delu so plezali levo Miro Dermelj, Maks Medja in Uroš Zupančič 30. junija 1946

320b ter desno Daro Dolar in Miro Pirš 16. junija 1946 (PV 1947, 172 - reg.).

321 ČIHULOVA SMER
Prva plezala Josef Čihula in Slavek Stehlik 24.-26. julija 1965 (PV 1966, 125 - 126 s sliko).
Ocena VI+, krušljivo, višina stene 700 m, čas plezanja 34 ur.
Dostop kot pri smeri 320, po grapi do konca in po travnatem pobočju proti SZ razu. Levo od raza je velika grapa. Po njej čez bolvane do konca na snežišče (uro in pol).
Opis: Nad snežiščem sestavlja stena obliko črke V, ki je dobro vidna iz doline. V sredini »V« po krušljivi steni navzgor do kamina, ki privede do širokega žleba. Po njem do podnožja krušljive stene. Po njej navzgor in dalje desno na kompaktnejši svet. Dalje po steni v odprt kamin, ki se nadaljuje v desno. Nekaj metrov po kaminu, nato prečnica v desno 4 m na rob in znova po kaminu. Dalje po majhni polici do poševne plošče pod črn previs na majhno, poševno stojišče. (Tu bivak - od vstopa 7 raztežajev, ok. 10 ur plezanja, ocena V in VI, težave postopoma rastejo.) - S police v vogalu do poči in po njej navzgor ter prečnica v levo za rebro. Naprej po poči na njeno desno rebro in po kaminu pod mogočen previs. Čez previs in poč v kaminu. Dalje po navpični steni do naslednjega zaprtega kamina, po njem do ploščadi z zagozdenimi bolvani. Potem po gladkem kaminu do odprte votline. (Drugi bivak - od prvega bivaka 5 raztežajev, ok. 12 ur plezanja, ocena VI, na nekaterih mestih malo možnosti za uporabo klinov.) - Iz votline obidemo mogočno streho po steni na desni do vbokline, ki se neha s previsom. Po vogalu nekaj metrov naprej poševno v levo na rebro. Naprej nekoliko levo od rebra in nato desno navzgor do votlinice. Od tod rahlo v desno, nato levo po poči v navpično, krušljivo steno in desno na rebro. Dalje se težave manjšajo, stena postane stopničasta. Po kaminu na galerijo z bolvani. Naprej po kaminu do velike prodnate gredine. Desno po kaminu in po žlebu čez stopnje v desno k lopici in dalje desno na široko ploščad z velikimi bolvani. Naprej desno navzgor na rebro in po steni na greben. (Tretji bivak - od drugega bivaka 13 raztežajev.) Do glavnega vrha Z po grebenu še 3 raztežaje. - Pri vzponu nista uporabila niti svedrovcev niti lesenih zagozd. Pustila pa sta nekaj klinov in možicev.
Sestop kot pri smeri 320.

322 DIREKTNA SMER
Prva plezala Ciril Debeljak in Rado Kočevar 4. septembra 1949 (NS 49 - 50). Ocena IV z več mesti V in enim mestom VI-. Smer se giblje v glavnem po naravnih prehodih v vpadnici vrha, zgornja tretjina stene kompaktna. Višina stene 800 m, čas plezanja 7-8 ur.
Dostop kot pri smeri 321.
Opis: Vstop s konca grape v navpično steno na desni strani (V+). Po 2 raztežajih navpičnega plezanja desno v lažji svet. Okoli 200 m naravnost navzgor po lažjem pečevju do ogromnih preves. Na desni so previsne plošče, levo na stojišče (kk, VI-). S stojišča 30 m lažje do klina, nato prečnica nekaj m levo in navpično navzgor do klina. Sledi v tegu vrvi prečenje v levo, nato spet navzgor in levo na stojišče (3k, VI-). S stojišča 30 m lažje do klina. Spet 30 m navzgor do votline. Iz nje desno 15 m po krušljivi polici, nato poševno levo navzgor do lope. Od lope še kakih 10 m navzgor, nato prestop levo. V začetku krušljivo do klina z obročkom. Sedaj levo pod streho (k) in navzgor na stojišče. Dalje 20 m navzgor do klina z obročkom. Sledi prečnica v levo in spet strmo navzgor do stojišča. Prestop levo v previsno poč (kk). 20 m nad počjo dobro stojišče. Od tu poševno proti levi okoli 50 m, lažje. Nato proti desni poševno navzgor. Sedaj po značilnem, velikem kaminu, ki je v sredi pretrgan z veliko streho, dobro vidno iz doline. Do strehe okoli 60 m. Streho obideš na desni po krušljivem skalovju, nato spet levo v kamin in po njem. Kamin se zoži, deloma pa prehaja v pragove. Težavno čez nje. 30 m pod vrhom možic. Izstop na greben levo od stolpa, kjer pride smer po SZ razu. Na stolpu možic.
Sestop: a) po grebenih dalje na Dovški križ (2 uri, ocena II) in v bivak II (1 uro) ali v Vrata (2 uri); b) kot pri smeri 320.

323 SEVEROZAHODNI RAZ
Prvi plezali Angelo in Ignazio Dibona, Ana Escher in Jože Lipovec 17. avgusta 1935 (NS 50).
Ocena V, eno mesto VI, razen srednjega dela izredno krušljivo. Višina stene 800 m, čas plezanja 7-9 ur.
Dostop iz bivaka III po desni grapi do konca in levo po travnatih vesinah na grebenček, po njem in po lažjem pečevju do macesnov ter nad njimi po gruščnati polici na raz (2 uri).
Opis: S konca police po zelo krušljivem svetu v območju raza do značilnega, rdečega previsa (ključ smeri). Čez previs (VI, k, izredno krušljivo) v lažji svet nad njim. Raztežaj navzgor do razčlenjenega sistema, ki vodi desno poševno navzgor pod neprehodnimi previsi. 3 raztežaje rahlo navzgor do prekinjene police, ki vodi vodoravno desno do kota med SZ stebrom in stebričem v SZ steni. Z začetka te police naravnost navzgor 6 m in levo okoli roba v slabo izraženo poklino. Čez njo in po težjem svetu (V-) naravnost navzgor do majhne votline. Sledi težka previsna poč (kk, V+), ki pripelje na lažji svet v razu (gruščnata, navzdol viseča ploščad). Sedaj na levo stran raza v rdeč, skrajno krušljiv kamin (padajoče kamenje). Po kaminu več raztežajev do prevesne strehe v njem (že v zgornjem delu stene). Desno ven na glavo v razu (možic). Po razbitem pečevju ob razu na rob stene.
Sestop kot pri smeri 322.

ZAHODNA STENA

324 SMER ČOP - FRELIH - POTOČNIK
Prvi plezali Joža Čop, Matevž Frelih in Miha Potočnik 5. julija 1934.
Ocena II-III, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 325.
Opis: Vstop v dnu Jugove grape, že nad spodnjim pragom. Rahlo levo navzgor po sistemu gredin in po širokem, izrazitem žlebu. Po njem in v njem na prvi stolp desno od glavnega vrha Široke peči.
Sestop kot pri smeri 322.

DOVŠKI KRIŽ

325 JUGOVA GRAPA
Prvi plezalci niso znani.
Ocena II, čas vzpona dobre 3 ure.
Opis: Od bivaka III po desnem (orografsko levem) razvodju prodnate grape na drnast greben desno ob grapi, ki pada izpod vrha Široke peči. Vkreber do zelenice pri »Treh macesnih«. Od tod čez melišča v Z delu S stene Široke peči in čez skalnat prag v podnožje Jugove grape, zarezane pod Z pečevjem Široke peči. Po njej po utrudljivem grušču (mestoma led) do vršnega razcepa. Po des-nem kraku (v smeri vzpona) na greben. Proti V po skrotastem svetu tik pod grebenom v škrbino, kjer se neha levi krak Jugove grape. Po lahkem pečevju na vrh Dovškega križa.
Sestop po isti smeri ali proti J na bivak II (uro).

VELIKI OLTAR

326 PREHOD SKOZI GRLO
Prvi pristopniki niso znani.
Ocena II, čas vzpona na Grlo 3 ure in pol ter še 1 uro na Veliki Oltar.
Opis: Sprva kot pri smeri 325, do podnožja Jugove grape. Od tod po melinah v visoko, zaplazeno krnico, ki jo sestavljajo kopice in prelaz Grlo. Čez snežišče (poleti led) do vznožja izpranih plati. Čez nje v žleb, ki vodi levo navzgor in se obrne desno na prodnato teraso v srednjem delu pečevja. Od tod levo navzgor po kaminih ih žlebovih (lahko plezanje) na greben - prelaz Grlo. Dalje po prodnatem žlebu okoli dve tretjini višine proti Velikemu Oltarju. Prestop levo na krušljiv greben in po njem na vrh Velikega Oltarja.
Sestop proti bivaku II (uro in pol) in v Vrata (še uro in pol); glej smer 274.

MALI OLTAR

327 SEVEROVZHODNI GREBEN
Prva plezala Herbert Drofenik in Mirko Kajzelj 12. avgusta 1928 (NA 140 - 141).
Ocena II-III, višina stene 400 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 325, na začetku krnice po grušču desno (do 2 uri iz bivaka III).
Opis: Vstop v travnatem hrbtu, ki postane višje gruščast in skrotast ter preide v pobočje pod štrucastim, gladkim vršičem na desni. V škrbino pred gladkim vršičem. Prečnica levo čez gladke in strme plati v žleb, ki pripelje v škrbino med omenjenim gladkim vršičem in vrhom Malega Oltarja. Po stebru na vrh.
Sestop po ostrem grebenu proti Velikemu Oltarju in v škrbino med Oltarjema, dalje na Grlo in v bivak III (3 ure).

SEVEROVZHODNA STENA

328 ČEŠKA SMER
Prvi plezali Petr Eichler, Viktor Hündl, Zdenek Veverka in Jaroslav Voldřich 28. julija 1965.
Ocena IV-V, višina stene 400 m, čas plezanja 7 ur.
Dostop kot pri smeri 327.
Opis: Vstop v razklano skalovje. Levo do grebena v strm žleb (sneg). Po njem levo navzgor do vdolbine (možic). Od tod naravnost navzgor čez previs (5 m, IV+) na ploščo in levo do izrazitega kota, ki preide višje v kamin. Po njem 4 raztežaje do sedelca (eno mesto IV+). Še raztežaj naprej na prednji vrh. 100 m V po grebenu pod S steno in 2 raztežaja do sedelca (mestoma V). 5 m desno in težavno (kk) na vrh.
Sestop kot pri smeri 327 ali 329.

329 SMER BUČER - KRISTAN
Prva plezala Tone Bučer in Milan Kristan leta 1939 (PV 1963, 144 - reg.). Prva ponovitev Janez Krušic in Janko Šilar 26. septembra 1949 (PV 1963, 48 s sliko).
Ocena mestoma IV (masivna skala), višina stene 450 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop od bivaka III Za Akom po prodnatem grebenu pod »Tremi macesni« po stezi desno čez drn in grape v glavno grapo, ki se vije pod Malim Oltarjem; po njej do konca, nato desno na melišče pod Malim Oltarjem (2 uri).
Opis (po opisu Krušica in Šilarja, ki pa nista vedela, da je bila smer preplezana že pred njima): Iz melišča v vpadnici vrha Malega Oltarja čez prvi prag, nato okrog vogala do izrazite lope (možic). Iz nje na desni strani po kaminu in okrog roba do majhne gredine. Še po polici desno navzgor do podnožja luske. Dalje 3-4 m v kamin in po njem okoli 20 m. Iz kamina prečnica desno 6-8 m, nato nekaj metrov navzgor na manjšo poličko pod nerazčlenjenimi platmi. Po polički desno 4 m do roba, kjer je klin. Spust 4 m in prestop za lusko. Dalje za robom po polički, ki privede na izrazito teraso v sredini stene. Po njej levo navzgor do kamina, ki prereže zgornjo polovico stene. Po kaminu 5-6 raztežajev do grebenske rezi (možic). Po rezi in po kaminu desno ob njej na vrh Malega Oltarja.
Sestop po J strani pod grebenom na Grlo in v bivak III (3 ure).

330 SEVERNI STEBER
Prva plezala Peter Gross in Marjan Manfreda 30. junija 1967.
Ocena V-VI, višina stene 450 m, čas plezanja 10 ur.
Dostop kot pri smeri 329.
Opis: Iz najnižjega dela stene po snežišču 2 m levo in po prvi zajedi navzgor (V) na dobro varovališče. Raztežaj navzgor pod streho in čez njo (kk, IV-) v lažji svet do druge večje strehe (možic). Streho obideš desno (6 m). Dalje po poči rahlo desno navzgor. Poč se konča v plošči. Po njej 15 m navzgor in težavna prečnica v desno (k, VI-) na dobro varovališče. Po poči navzgor čez previs, potem po poči (15 m) in čez drugi previs. Nato čez lusko na dobro varovališče pod streho (kk, V+) in čez streho (2 m, VI-) v lažji svet. Po polici 5 m navzgor, nato 14 m sestop do varovališča. Rahlo v levo 15 m in še 15 m desno pod previsni pas. Čez previs (3 m) v gladke plati. Po previsnem kaminu na gredino (V+, možic). Po njej 30 m v levo, nato v poč in raztežaj do previsa. Obideš ga na desni (V+) in prideš v lažji svet. Še 2 raztežaja do grebena in po njem na vrh Malega Oltarja.
Sestop kot pri smeri 329.

SEVEROZAHODNA STENA

331 LEVA SMER
Prvi plezali Jože Bernard, Janez Krušic in Jože Oman 3. septembra 1967 (Železar 8. IX. 1967).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure in pol.
Dostop kot pri smeri 329.
Opis: Vstop levo (vzhodno) od globoke grape, ki reže v obliki črke »Y« vso SZ steno Malega Oltarja. V spodnjem delu po sistemu krušljivih, mestoma mokrih kaminov. Na levo mejno rebro globoke grape. Dalje po krušljivem žlamborju in prečnica levo čez plati (IV) do izrazitega raza, ki vodi poševno levo navzgor. Skala je posebno v zgornji tretjini zelo kompaktna, z majhnimi oprimki. Raztežaj pod vrhom v plateh možic in klin.
Sestop kot pri smeri 329.

332 DESNA SMER
Prvi plezali Anton Oman, Milan Robič in Ina Vrhovnik 3. septembra 1967 (Železar 8. IX. 1967).
Ocena III, ključno mesto IV, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 329.
Opis: Vstop okoli 60 m desno (zahodno) od grape »Y«, ki reže vso SZ steno Malega Oltarja. Smer poteka po sistemu lepih kaminov v spodnjem delu, delno po krušljivem rebru in grapi, ki se konča v grebenski škrbini. Skala je v spodnjem delu pretežno kompaktna, v zgornjem delu pa krušljiva in srednje težavna (II).
Sestop kot pri smeri 329.

VELIKI OLTAR

333 PREHOD MED OLTARJEM IN VELIKO PONCO
Prvi pristopniki niso znani (NA 141 - 142).
Ocena I, višina smeri 100 m, čas vzpona 1 ura.
Dostop: a) kot pri smeri 329 (3 ure); b) možno tudi iz krnice Pod Srcem.
Opis: Vstop z najvišjega jezika melišča, po krušljivi skali navzgor. Izstop nekoliko vzhodno (levo) od najvišjega dela škrbine.
Sestop v Veliko Dnino (smer 413) do bivaka I (1 uro).

334 SEVEROZAHODNI GREBEN
Prvi pristopniki niso znani (NA 105).
Ocena I, višina stene 200 m, čas vzpona tri četrt ure.
Dostop iz bivaka III na škrbino med Oltarjem in Veliko Ponco kot pri smeri 333 (4 ure).
Opis: Iz škrbine najprej po S boku grebena, nato na njegovo položno rez. Po njej in v strm žleb, ki pripelje v škrbino S od vrha. Čez nekaj rogljev lahko na vrh.
Sestop: a) po V grebenu proti Malemu Oltarju in po žlebu na Grlo (pol ure), dalje po smeri 326 do bivaka III (2 uri); b) najlažji sestop na bivak II (uro in pol) in v Vrata (še uro in pol).

VELIKA PONCA

335 JUGOVZHODNI GREBEN
Prvi pristopniki niso znani (NA 104).
Ocena I, višina smeri 250 m, čas vzpona 2 uri.
Dostop na škrbino med Velikim Oltarjem in Veliko Ponco kot pri smeri 333.
Opis: Iz škrbine pod grebenom na levi strani (krušljiva, rdeča skala). Nato nekaj časa po grebenu. Prečnica desno v žleb in po njem na vrhnjo ploščad. Po grušču na vrh.
Sestop po lahkem, terasastem pečevju v Veliko Dnino (1 uro).

SEVEROVZHODNA STENA

336 SMER RENKER - TSCHADA
Prva plezala Gustav Renker in Klodvik Tschada 22. julija 1912 (NA 142). Ocena II, krušljivo, višina stene 400 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop: a) iz bivaka III Za Akom po prodnati grapi v krnico Kotel za vrhom Na Pečeh in čez melišča levo do vznožja stene (2 uri); b) kot pri smeri 330 in desno po plazu pod steno (2 uri).
Opis: Po kaminu, ki je spodaj zasnežen, do konca snega. Pod skokom desno in po krušljivi steni na greben. Po njem na gruščnato teme in na vrh.
Sestop kot pri smeri 335.

336a Varianto sta plezala Edo Deržaj in Slavko Prevec leta 1926 (PV 1935, 5 - reg.); poteka bolj desno.

VZHODNA STENA

337 DIREKTNA SMER
Prvi plezali Andrej More, Ciril Praček in Pero Vovk 24. junija 1934 (Österreichische Alpenzeitung 1936 - reg.).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 550 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop: a) iz bivaka III Za Akom po desnem razvodju zatrepa, po kozji stezi pod »Tremi macesni« desno čez drn in grape na prodišče na V strani Velike Ponce (3 ure); b) kot pri smeri 336 in levo pod steno.
Opis: Vstop s prodišča, ki se najgloblje zajeda v steno. Po grapi, ki vodi poševno desno navzgor. Pragoma se umakneš desno ali levo v razčlenjeno pečevje. Prehod iz grape levo v sistem kaminov. Mimo izrazitih stolpov in po krušljivem vršnem svetu - možnih več izstopnih variant na vršni greben. Po robu stene proti Z na vrh Velike Ponce.
Sestop kot pri smeri 336.

338 SEVERNI RAZ
Prvi plezali Jože Bernard, Marko Butinar, Janez Krušic, Anton Oman in Milan Robič 19. junija 1966 (PV 1966, 537 in 1967, 326 - reg).
Ocena IV, eno mesto IV+, mestoma krušljivo, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz bivaka III Za Akom po prodnati grapi v krnico Kotel za vrhom Na Pečeh in čez melišča do podnožja raza Velike Ponce v V delu S stene (2 uri). Opis: Vstop v raz, ki sega najnižje v melišča pod S steno. Po krušljivem kaminu (raztežaj in pol), ki privede na teraso v vznožju raza. Dalje se izoblikuje ostra grebenska rez. Po njej ok. 3 raztežaje, zračno in krušljivo (IV). Čez strme, 6-7 m visoke stopnje poševno desno navzgor (k, V) na prodnato polico, ki vodi desno ob razu poševno navzgor. Po 25 m spet levo nazaj na rez (možic) in po njej 2 raztežaja na vrh prvega stolpa v razu (možic). Sestop ok. 20 m v sedelce (lahko) pod drugim stolpom. Ta stolp obplezaš v loku na njegovi V strani po sistemu zložnih kaminov in polic na sedelce za stolpom (možic). S sedelca prečenje 6 m v strmo sneženo grapo (na Z strani raza). Po njej ok. 70 m do škrbine, ki sestavlja z zagozdenim bolvanom majhno okno. Skozenj v sneženo grapo, ki privede iz V stene; možno je tudi čez stolp na desni strani grape (težje). Po njej desno poševno navzgor pod nerazčlenjeno vršno steno. Do sedla in čez v centralno grapo, ki privede po 2 raztežajih na rob stene (spomladi snežne opasti). Po nekaj metrih do možica na V vrhu Velike Ponce.
Sestop kot pri smeri 336.

339 SEVERNA GRAPA
Prvi plezali Fanny S. Copeland, Mira Marko Debelakova in Edo Deržaj septembra 1932 (PV 1935, 5 - 10).
Ocena III-IV, višina stene 450 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 338.
Opis: Po S grapi Velike Ponce, ki je globoko zarezana ob S razu. V grapi je strm skok, ki se mu izogneš v levo pečevje. V zgornjem delu preide v ozek žleb, v katerem je led ali sneg. Po njem zelo strmo navzgor. Lijakasta pečevja omogočajo več izstopov čez zelo krušljiv svet na rob stene.
Sestop kot pri smeri 336.

SEVERNA STENA

340 SEVERNI STEBER
Prva plezala Jože Bernard in Anton Oman 26. junija 1966 (PV 1966, 486 s sliko).
Ocena V+, gornji del III, izredno krušljivo, klini slabo prijemajo. Višina stene 500 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop kot pri smeri 338.
Opis: Vstop s snežišča v pečevje ok. 6 m Z od glavne grape. Po strmem žlebu ok. 10 m, nato iz njega proti levi čez rdečkaste previse 6 m (V+). Po sistemu plati ok. 40 m v smeri raza (krušljivo). Od tod po izraziti polički pod prevesami ok. 15 m. Dalje naravnost čez trebušast previs (V+) 3 m na ploščo in nazaj levo po polički na raz. Poševno desno navzgor en raztežaj (IV) desno od izrazite prevese v razu. Navzgor ob prevesi ok. 15 m čez gladke plati (prosto plezanje, majhni oprimki. V). Po plitvi zajedi en raztežaj (IV+). Nato čez tri žmulaste prevese v zajedi (mokro, V+) ok. 15 m. Po polički proti levi ok. 20 m, nato naravnost navzgor čez žmulaste prevese (V), desno od izrazite stene v razu. Dalje čez sistem žmul levo proti razu (V). Po razu krušljivo, a lažje (IV) 2 raztežaja do vrha stebra (možic). Sestop v škrbinico ok. 8 m. Dalje po dobro razčlenjenem razu 3 raztežaje do škrbinice, kjer se ta smer križa s smerjo »črni kamin«. Nato po osrednjem stebru (III) na njegov vrh. Sestop okoli 10 m, po polici na škrbino in okoli 10 m do roba stene na zahodnem vrhu.
Sestop kot pri smeri 336.

341 ČRNI KAMIN
Prva plezala František Ledvinka in Jaromir Rada 4. avgusta 1964 (PV 1964, 554 s skico).
Ocena III, eno mesto V, višina stene 450 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop kot pri smeri 338 in še naprej po melišču oziroma snežišču (2 uri in pol).
Opis: S snega po lahkem pečevju v krušljiv kamin (»črni kamin« se s snega ne vidi). Po njem navzgor, prečnica na levo do votline. Naprej prečnica po plošči. Od tod po poklini navzgor in pod previsom prečnica v levo na drugo ploščo (težko). Nato lahko pod »črni kamin« in po njem do škrbine ter dalje na vrh.
Sestop kot pri smeri 336.

342 DVOJNI KAMIN
Prva plezala František Ledvinka in Jaromir Rada 2. avgusta 1964 (PV 1964, 554 s skico).
Ocena IV, eno mesto V, lepo kaminsko plezanje. Višina stene 450 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 341.
Opis: Vstop s snega pod kaminom. Kamin se spremeni v preduh. Skozi preduh navzgor, prečnica v levo na dobro stojišče. Po poklini poprek na levo ploščo in po rebru navzgor. Po lahkem svetu dalje pod previs v kaminu. Levo po poklini 15 m navzgor, prečnica na desno do kota in do luknje (slabo stojišče). Po poklini 10 m navzgor do kamina nad previsom. Dalje po kaminu z luknjo (možic) na sedlo v grebenu.
Sestop kot pri smeri 336.

343 SMER V ZAHODNEM DELU
Prva plezala Janez Gradišar in Bine Mlač 30. junija 1967.
Ocena V, V+, višina stene 250 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop kot pri smeri 341.
Opis: Vstop ok. 10 m levo od vstopa za »dvojni kamin«. Raztežaj naravnost navzgor po krušljivi steni (IV+). Prečnica levo 7-8 m na slabo stojišče (V-) - mostič nad preduhom. Strmo naravnost navzgor čez krušljiv previs (V-) na gruščnato poličko. Z nje čez kratek skok na gredino (varovališče v izraziti lopici). Prečenje v levo (2-3 m) in po zajedi naravnost navzgor (V, mokro, klini slabo prijemajo). Nato prečnica desno do kota (k), v tegu vrvi po poči navzdol in rahlo desno (če si obrnjen proti steni) do rdečega zoba (izpodjeden stebrič). Čez njega v navpično poč (V, krušljivo, klini slabo prijemajo). Varovališče za rdečo lusko. Naravnost navzgor 2 raztežaja po počeh (mestoma V). Tvegana, izredno težka prečnica v navpični, delno previsni steni (izsekani majhni oprimki, k, V+). Okoli stebrička v moker kamin na slabo stojišče pod preduhom. Raztežaj naravnost po mokrem kaminu navzgor (IV, slabo stojišče). Po stolpiču navzgor in čez prevesno poč (V+) tvegano v lažji svet. Kjer klini ne prijemajo, varovališče skozi uho ob igli (stebrič-bolvan).
Sestop kot pri smeri 336.

V desnem delu S stene Velike Ponce sta plezala julija 1949 Roman Herlec in Slavko Jenko (PV 1952, 171 - reg.). Njun vzpon poteka po lažjem pečevju Z od smeri 343.

344 ŠKRBINA MED VELIKO IN MALO PONCO
Na škrbino pridemo iz bivaka III Za Akom tako kot do vstopov za smeri v S steni Velike Ponce in še dalje po melišču oziroma po snežišču (do 3 ure). S škrbine so možni pristopi po grebenih na Veliko in Malo Ponco. Prehodi tudi s krniške strani (smer 409). Sestop v Krnico skozi Veliko Dnino. Prva pristopnika sta bila verjetno Jiři Čermak in Viktor Dvorsky (NA 103; 2 uri in pol). Preplezani sta tudi razčlenjena S stena Male Ponce iz krnice Pod Srcem in SV stena iz krnice Kotli (krušljivo!).

VRH ZA STENAMI

345 ZASAVSKA SMER V SZ STENI
Prva plezala Marjan Perko in Franc Zagorc 25. avgusta 1951 (PV 1952, 298 - reg.).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 300 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz Martuljka po stezi v zatrep Pod Srce (uro in pol) in levo čez melišče do stene (20 minut).
Opis: Vstop v vpadnici vrha. Čez gladke plati ok. 30 m, nato levo po polički in po razčlenjeni skali 2 raztežaja navzgor. Dalje po gladki steni v kamin. Po njem 20 m na dobro stojišče. Dalje na zeleno polico, ki od desne proti levi navzgor preči steno (macesni). Po polici levo. Ob koncu razširjenega dela police raztežaj naravnost navzgor. Nato desno ok. 30 m. Dalje naravnost navzgor do lažjega sveta in po prodnatem svetu proti desni na vrh.
Sestop po V steni čez melišča v Kotlu in v krnico Pod Srcem (uro).

ŠPIK

346 ŠPIKOV GRABEN IN VZHODNI GREBEN ŠPIKA
Prvi pristopniki so bili domačini - lovci (NA 143).
Ocena I, mestoma II ali III, čas vzpona 3 ure do škrbine in še 2 uri na vrh.
Dostop od koče v Martuljku v krnico Pod Srcem in pod grapo na V strani Špikove piramide (2 uri). Možen je tudi dostop v sredo Špikovega grabna iz krnice Kotel.
Opis: Graben je razdeljen z velikim snežiščem v sredini na dva dela. Spodnji del obplezaš desno po Špikovi steni. V zgornjem delu po enem od žlebov (navadno sneg) na škrbino. Težavam se umikaš desno. - Iz škrbine po martuljški strani na Lipnico in na vrh Špika.
Sestop po poti v Krnico ali v Veliko Pišnico (2 uri).

347 CIZLJEVA SMER
Prva plezala Josef Kaplan in Jaromir Rada 29. in 30. julija 1964 (PV 1964, 554 s sliko).
Ocena VI in VI+, 250 m težkega plezanja nad Orlovo glavo, čvrsta skala. Višina stene 900 m, čas plezanja 10 ur (za ponovitve).
Dostop od koče v Martuljku po lovski stezi v krnico Pod Srcem in do podnožja Špikovega grabna (2 uri).
Opis: Po desni strani Špikovega grabna (drn in skrotje), nato desno po žlebovih in kaminih na Orlovo glavo (2 uri). S sedla na Orlovi glavi naravnost navzgor, prečnica na desno, nato poševno navzgor na levo pod previsen kot. Čez previs do kamina (izpostavljeno stojišče, varovanje prek luske). Po kaminu navzgor, 4 m prečno desno, 2 m navzgor in spet do kamina. Čez gladek previs v poklino in po njej na dobro stojišče (svedrovec). Navzgor na levo za poševno polico, pod previsom na desno čez previs do kamina (skrajno težka mesta). 15 m navzgor na polico (stojišče). Na levo do pokline, nato lahko pod previs (luknja). Iz luknje čez previs na desno k poklini in po njej na polico v plošči. Od tod po razpoki v previs (streme z vponko) in prečnica v tegu vrvi na levo do »pajka«. Bivak. - Iz »pajka« lahko v levo na polico (poskus na desno ni uspel) in dalje v kamin. Čez prag na turne, prečnica na levo in v 3 raztežajih na vrh stebra. Naprej po razu na vrh Špika.
Sestop kot pri smeri 346.

348 KRUŠIČEVA SMER
Prvi plezali Janez Krušic in Janko Šilar 25. septembra 1949 (spodnji del) ter Janez Krušic, France Novak in Janko Šilar 10.-11. avgusta 1947 (gornji del; NS 51 - 52).
Ocena V, v zajedi tri mesta VI-, skoraj brez izjeme napet in tehnično zahteven vzpon. Višina stene nad 900 m, čas plezanja 12-14 ur.
Dostop kot pri smeri 347.
Opis: Vstop 30-40 m V od najbolj vzhodnega dela Zelene glave. Vzpon po levem mejnem rebru kamina, ki vodi proti levi 12 m navzgor (V) po plateh do majhnega glaviča v rebru. Dalje se kamin položi ter postane krušljiv in drnast. Po njem 2-3 raztežaje proti levi do velikih macesnov pod platmi. Tu po drnu desno (menjava travnatih vesin in plati) do više ležeče police. Po njej en raztežaj proti levi. Za robom iz krničice po krušljivi polici proti desni navzgor do majhne glave. Po vodoravni polički, nato po zelo strmi zajedi, ki vodi rahlo desno do majhnega pomola. Dalje spet po polici pod platmi ok. 30 m desno. Po strmem, gladkem kaminu rahlo levo navzgor. Dalje po
drugem strmem kaminu, ki se zgoraj zgubi v gladki plošči s streho na levi. Pod streho desno za rob do varovališča. Dalje 1-2 raztežaja do levega rebra ob rdeči grapi (možic). Sestop v grapo in prehod na njeno desno stran. Za robom po skoraj navpičnem kaminu ok. 30 m (zgornji del kamina previsen, V). Težak prestop na pomol nad njim. Prehod v majhno kotanjico, iz katere se spleza dalje po kaminu za lusko (dobro gozdenje). Z vrha luske čez kratek prag z neznatnimi razčlembami v zložnejše plati (ok. 40 m). Te privedejo v dno zajede, ki jo sestavljajo Skalaški steber na desni in gladke plati na levi strani (stik s Skalaško smerjo, možic z imeni,- dalje je bila smer preplezana leta 1947.) - Zajeda, ki omogoča nadaljnji vzpon, je odprta v topem kotu in je v spodnjem delu trebušasta in previsna. S trenjem in s klini (škripčev poteg) čez trebušasti del (VI-) do majhnega stojišča v zajedi. Drugemu previsu v zajedi se umakneš desno po ozki polički, ki v loku privede nazaj v zajedo. Druge previse plezaš z roko v zajedi, s hrbtom pa se tareš po levih nerazčlenjenih plateh (V) do višjega previsa (VI-, k). Nad previsom dobro stojišče (za več plezalcev). Zajeda je dalje izpodrezana v težak previs (klini slabo drže). Z gozdenjem čez previs (VI-) in po strmem žlebiču do stojišča (k). Zajeda je do sem visoka ok. 100 m. Od tod levo iz zajede poševno navzgor po ozki, izpostavljeni polički na vodoravno, navzven nagnjeno gredino brez razčlemb. Po njej rahlo navzdol proti levi okoli praga (k), pod katerim je gredina ožja, do dobrega stojišča (varovalni klin). Po kaminčku rahlo desno navzgor na majhen pomol. Od tod proti levi čez plati ok. 12 m (kk). Na poličko in okrog vogala, pokritega s streho, v strm kaminček. Po njem vse do previsa (k, V), nad katerim preideš na krušljiv drnast V raz. - Dalje po razu čez krušljive stopnje, drn in kamine do višine majhnega grebena na levi strani V raza (možnost za bivak). Nato po strmem žlebu, ki pripelje na oster greben (pogled v Špikov graben). Vodoravno po polički na levi strani raza v grapo, ki privede nazaj na greben v globoki, navpično zarezani škrbini (vidna iz Martuljka, možic z imeni). Na desni strani prodnatega grebenčka v škrbini čez 6 m visok previs (kk, V). Dalje po strmih, krušljivih, dobro razčlenjenih plateh (ok. 130 m) v izstopni kamin, ki privede nad strmo stopnjo v V razu. Nato po strehi nekaj raztežajev po skrotju in drnu na vrh Špika.
Sestop kot pri smeri 346.

349 SKALAŠKA SMER
Prva plezala Pavla Jesihova in Jože Lipovec 18.-21. avgusta 1931 (NS 52 -53).
Ocena V, več mest V+, skala odlična, omogoča slikovito plezanje. Višina stene 900 m, čas plezanja 7-8 ur.
Dostop kot pri smeri 347.
Opis: Do začetka »Dibonove police« glej smer 351. Z njenega začetka (nekaka prodnata terasa) takoj levo navzgor v smeri stebra (Skalaški steber) po ozki poklini (k) in dalje po težavni steni navzgor 2-3 raztežaje na lepo in udobno polico (možic). Po njej levo okoli stebra. Steber je tu prerezan z globoko kaminasto formacijo, ki omogoča nadaljnje plezanje. Najprej nekaj metrov lahko, nato po ozki poklini (kk, V) v kamin. Po njem naravnost navzgor 2 raztežaja v lepo in edinstveno lopico (zelo slikovito varovališče). Prestop (V) v krušljiv žleb. Iz njega v njegov desni rokav in po njem na stojišče. Originalna smer vodi desno čez gladke plati (prečenje v tegu vrvi, kk). Možno pa je tudi naravnost navzgor in nato po krušljivem žlebu, v katerega se pride po ovinku čez plati (prečenje v tegu vrvi). Po tem žlebu navzgor in ko se razcepi, v njegov desni krak. Po njem na gruščnato teraso (možic). Dalje po izraziti, 80 m visoki zajedi iz »žive skale« (kk, V+). Nato v navpičen žleb, ki je podaljšek pokline. Po njem navzgor in čez previsno mesto (kk, V+) v lažji svet. Nekaj metrov desno in po razčlenjeni steni (več možnosti) proti vrhu.
Sestop kot pri smeri 346.

350 DIREKTNA SMER
Prva plezala Mira Marko Debelakova in Stane Tominšek 5. in 6. septembra 1926 (NS 53).
Ocena V+, značilno, vseskozi napeto in prosto plezanje v čvrsti skali. Višina stene 900 m, čas plezanja 7-8 ur.
Dostop kot pri smeri 347.
Opis: Do začetka »Dibonove police« glej smer 351. Po tej polici desno in kjer se nehajo prevese, levo po zložni poklini do majhne votline. Desno čez strmo steno s slabimi oprimki do pokline z dobrimi stopi. Po kaminih in počeh, ki vodijo v loku na levo, do škrbine v grebenčku. Čez prodnate stopnje do črne prevese. Prečnica v levo in po udobnem kaminu in zarezi na pomol. Po zarezi v globoko poklino. Po levi poklini en raztežaj, nato prečnica v desno. Po navpični poči in kaminu na pomol in pod zagozdeno skalo desno v steno, nato levo nazaj in po špranji med gladko skalo in steno v zložnejši del zareze. Po nadaljnji poklini zelo naporno in izpostavljeno navzgor. Poklina se nagne v levo; tu v levo steno pod dvema luskama. Z lusk desno v smeri proti kaminu zgoraj; v dnu kamina zagozdena plošča. Nato po njem do črne votline s streho. Čez preveso in po položnem koritu, skozi kratek kamin in po lahkem skrotju na greben desno od vrha. Po grebenu na vrh.
Sestop kot pri smeri 346.

351 DIBONOVA SMER
Prva plezala Angelo Dibona in Ana Escher 11. oktobra 1925 (NS 53 - 54). Ocena IV, orientacijsko ena najtežjih smeri v Julijcih, kombinacija S in SV stene. Višina stene 900 m, čas plezanja 5-7 ur.
Dostop kot pri smeri 347.
Opis: Z Zelene glave čez kočljivo prsteno mesto na skalnat greben. Po lahkem prečenju v spodnji del stene. Nadalje poteka smer desno, nato čez položne plati v širok kamin in po njem ali po njegovem levem robu 5-6 raztežajev kvišku (direkten vstop v kamin je mogoč že ob začetku stene). Po 250 m plezanja postane stena kompaktna in bolj strma. Tu začetek tako imenovane »Dibonove police«. Zdaj desno pol raztežaja po gruščnatem svetu navzgor. Sledi orientacijsko zelo zamotan prestop na samo polico. Najprej raztežaj naravnost kvišku, nato poševno desno, mestoma se pleza navzdol. (»Dibonova polica« je sistem skokov in pragov.) Po tej gredasti formaciji 150 m desno do snežišča v SZ steni (možic, pripravno mesto za bivakiranje). 10 m desno, nato navzgor pod rdeč previs, ki ga obideš po prečnici na desno.
2-3 raztežaje navzgor do prstene in mokre rdeče votline. Po kaminu tik levo ob votlini 10 m navzgor na dobro stojišče. Sledi ključno mesto v steni. Originalna smer poteka desno od stojišča ter vodi čez plati in plitve kamine v lažji svet. Običajna plezalna smer pa poteka levo od stojišča čez žmulo (6 m, IV+) na stojišče v začetku položnega kamina nad S steno. 2 raztežaja po kaminu, ki privede v položnejši svet. Skokom se spočetka umikamo levo, nato nekaj raztežajev desno na SV greben in po njem lahko na vrh.
Sestop kot pri smeri 346.

351a VARIANTA DIBONOVE SMERI
Prva plezala Boris Krivic in Polde Potočnik 18. julija 1963 (PV 1965, 299 -300 s sliko).
Ocena IV, V+.
Opis: Po »Dibonovi polici« še 50 m desno od vstopa v Direktno smer. V grapo, vidno iz doline, ki po 2 raztežajih preide v zajedo. Po grapi 3 raztežaje (IV, IV+) do značilnega majhnega pomola (pogled v Direktno smer). S pomola raztežaj navzgor po razčlenjeni steni do slabega stojišča pod nekoliko previsno zajedo. Po njej (slab klin, V+) na polico. Od tu 15 m desno po navzgor vodeči lašti (V). Ko se lašta izgubi, 20 m navzgor po dveh vzporednih škrapljastih zajedah na polico. Prehod na raz in v SZ steno. 2 raztežaja navzgor na poševno teraso. Nato skozi algasto grapo (kk) in en raztežaj v lažji svet. - Značilnost variante je prosto plezanje s slabim varovanjem.

SEVEROZAHODNA STENA

351b VARIANTA DIBONOVE SMERI
Prvi plezali Miran Cizelj, Maks Dolinšek, Egon Lettner in Dušan Vodeb 13. julija 1936 (PV 1941, 91 s sliko).
Ocena mestoma V, višina variante 400 m, čas plezanja 5 ur.
Opis: Po »Dibonovi polici« okoli S raza do mesta, kjer se začne polica spuščati proti snegu, vidnemu iz doline. Z najvišjega mesta vstop v strm, plitev žleb. Po njem ok. 30 m do ozke police. Nekaj metrov v desno po njej, nato čez prag v naslednji žleb (30 m izpostavljeno). Iz žleba po slabo izraženi poklini z neznatnimi oprimki (zelo težavno). Čez gladko žmulo in po poklini na majhen prag. Skozi kratek kamin in čez navpično stopnjo na poličko. Raztežaj skozi tretji žleb (izpostavljeno) in iz njega prečnica okoli roba do dveh plitvih kaminov v razdalji ok. 8 m. Skozi desni kamin (zelo težavno) do odprtega previsa. Čez previs prehod ni mogoč, zato tvegana prečnica (deloma v tegu vrvi) čez plati nad previsno mesto v levem kaminu. Po kaminu nekaj metrov kvišku na stojišče. Dalje po žlebu in v podaljšku po navpični poklini. Pod prevesami težaven prestop v desno na ozko poličko in čez skok na rob. Sledi prečnica v smeri SZ grebena ter čez kamine in prage na vrh.

351c Varianto v zgornjem delu smeri (desni del SZ stene) so plezali Beno Anderwald in Cene Malovrh 24. julija 1937

351d (PV 1939, 33 - reg.) ter Leo Baebler in Uroš Župančič 28. avgusta 1937 (PM 1937, 48 - reg.).

352 SMER DEBELAK - DERŽAJ - ŠUMER
Prvi plezali Mira Marko Debelakova, Edo Deržaj in Živko Šumer 5. julija 1931 (PV 1932, 153 - 156 s sliko; NA 148 - 149).
Ocena V, višina stene 900 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop kot pri smeri 347.
Opis: Vstop z Zelene glave v S steno do polic, ki vodijo k SZ razu. Prečnica desno do vstopnega kamina med stolpom in steno. Skozi kamin in prečnica levo k zarezi, ki jo obideš na desni strani čez navpično stopnjo. Levo v kamin, skozenj in po lažjih zarezah navpično k pokritemu kaminu. Težka prečnica levo k nagnjenemu kaminu, ki preide v zarezo v previsni žmuli. Po njej in lažje naravnost navzgor do previsne poči. Desno v kamin, nato v loku na desno okrog previsa v vrsto navpičnih zarez do druge previsne žmule (pod njo je majhna leva). Pod njo desno v ozek kamin, po njem in zarezah čez žmulo na trioglato gredino v SZ razu. Desno po žlebu k tretji previsni žmuli. Čez previsen vstop v kamin in po njem mimo glave v SZ razu nad žmulo. Čez plošče in po skrotju na vrh.
Sestop kot pri smeri 346.


VRŠIČ V ŠKRBINI MED ŠPIKOM IN FRDAMANIMI POLICAMI

353 SEVEROVZHODNI RAZ
Prvi plezali Miha Arih, Aleš in Anda Jelenc in Drago Korenini 3. avgusta 1941.
Ocena III, višina raza 250-300 metrov, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop kot pri smeri 347 in po smeri 354 v kotel med Špikom in Frdamanimi policami (do 2 uri).
Opis: Iz kotla po razčlenjenem pečevju v vpadnici raza Vršiča. Dalje pretežno po razu čez plati in kamine (III), kompaktna skala. V gornjem delu se raz znatno položi. Vršne grebenske stolpiče obplezaš na levi (vzhodni) strani. Po lahkem pečevju na vrh Vršiča.
Sestop po skrotju na južna prodišča med Špikom in Frdamanimi policami (20 min) in po poti v Veliko Pišnico (2 uri).

FRDAMANE POLICE

SEVEROVZHODNA STENA

354 SMER JESIH - POTOČNIK
Prva plezala Pavla Jesihova in Miha Potočnik 11. septembra 1927 (NS 55). Ocena III-, krušljivo, višina stene 600 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 347, dalje na Zeleno glavo in na greben kot pri smeri 351. Po steni 100 m desno navzgor, nato desno navzdol okoli roba v kotel med Špikom in Frdamanimi policami.
Opis: Čez kotel do krušljive grape. Na skalno rebro in po njem ter po grapi desno po rebru lahko kvišku. Grapa privede v krušljiv kotel pod robom stene. Po krušljivem žlebu desno iz kotla in po kratki steni na greben.
Sestop po južnem pobočju (smer 403) lahko do markirane poti, ki vodi z vrha Špika v Veliko Pišnico (2 uri in pol).

355 SCHINKOVA SMER
Prva plezala Adolf Bischofberger in Raimund Schinko 31. avgusta 1933 (NS 55 - 56).
Ocena V, z več mesti V+. Izredno lepi plezalni prehodi, v spodnjem delu je skala trdna. Višina stene 600 m, čas plezanja 7-9 ur.
Dostop iz koče v Martuljku v krnico Pod Srcem, pod snežnim jezikom desno po meliščih in grapah pod steno (dobri 2 uri).
Opis: Vstop je v vpadnici levega vrha, tik ob desni strani najvišje točke plaznega stožca. Po steni 30 m naravnost navzgor, nato desno tesno do kamina ter levo čez ploščo in poč navzgor. Dalje prečnica čez kočljivo ploščo v desno na majhno stojišče. Zdaj desno okoli vogala do glavne grape. Ob njenem levem rebru 20 m navzgor in nato v grapo. Dalje po ploščatem zavoju v desno in po grapi na majhen pomol. Na odlom grape navzgor in na krušljivo polico. Proti desni navzgor in po poči dalje, dokler ni možen prestop na plošče proti desni. Končno naravnost navzgor do nadaljevanja grape. Na njenem desnem robu naprej do naslednjega sistema plati. Čez nje (V) do 5 m više začenjajočega se vlažnega kamina. Po njem do zavoja v obliki črke »S« do že omenjene okrogle votline. S plitvega dna votline na desni zgoraj ven in ok. 10 m poševno proti desni do rebra. Kakih 10 m kočljivega plezanja, nato spet lažje (planike). Precej naravnost navzgor 3-4 raztežaje do strme, široke, ploščate strehe. Levo čez streho, kakih 40 m desno do zatrepa navzgor (tu se loči varianta prvih ponavljalcev - 355 a). - Zdaj poševno desno čez 40 m visok rob in skozi odklonjeno previsno steno ali streho. Pri tem se drži čim bolj znotraj! V gornjem delu po neznatni ozki poči in robu, ki se konča na ozki polički. Dalje desno na široko poličko. Ko se ta prekine, sestop 2 m na spodnjo polico. Še nekaj metrov proti desni dalje, nato v zavoju oblike »S« navzgor na zaporedno sedelce. Dalje proti desni po navzdol obrnjeni zaprodeni polici. Ko pade tik pred grapo še strmeje navzdol, kreneš navzgor čez rebro v grapo. Po njej desno navzgor in v loku proti levi do ovire. Čez njo v levo stransko grapo. Po raztežaju in pol proti desni čez ploščato rebro v grapo, ki jo kmalu zapustiš. Nato prečiš čez desno rebro proti naslednji grapi. Raztežaj po njej do rumenega odloma. Levo od tod čez krušljivo stenico in skozi razpoko, ki jo sestavlja prislonjeno rebro. Končno čez previs navzgor. Dalje 40 m naravnost k izstopu na srednji zob v desnem vršnem grebenu, ki se vidi s podnožja kot desni vrh.
Sestop po grebenu na levi vrh in kot pri smeri 354.

355a VARIANTA SCHINKOVE SMERI
Prvi plezali Janez Krušic, Janko Šilar in Uroš Župančič 13. septembra 1948. Izvedli so izstopno varianto, ki se po rebru izogne nezanimivemu gornjemu delu originalne smeri (NS 56 - 57).
Opis: Odcep variante glej pri smeri 355. Izpod roba strehe naravnost navzgor en raztežaj, nato levo poševno navzgor (nad glavno grapo) do majhnega krušljivega pomola. Od tod desno po razpoki (spodaj k), ki se izoblikuje v kamin; ta privede na prvi stolp v razu nad streho. Dalje čez kratek prag, majhen zatrep in strm, kratek previs v strm žleb. Po njem raztežaj do ostrega sedelca za stolpičem nad grapo. Dalje desno navzgor po razčlenjenem pečevju, dokler se raz ne izoblikuje v oster rob, ki ima obliko ladijske krme. Levo in desno globoke grape. Naravnost po robu en raztežaj (V, krušljivo, plati) do varovališča. Še kratek previs. Dalje po razčlenjenem razu (kamini, rebra, žlebovi, bolvani) naravnost navzgor do desnega vrha (možic z imeni).

SEVERNA STENA

356 LIBEREŠKA SMER
Prva plezala Josef Čihula in Miroslav Machovič 22.-25. septembra 1965 (PV 1966, 120 - 121 s sliko).
Ocena VI, mestoma krušljivo, višina stene 700 m, čas plezanja 10 ur (prva plezalca 36 ur).
Dostop kot pri smeri 355.
Opis: Vstop s konca prvega snežišča v vpadnici ogromne centralne grape. Najprej poševno levo navzgor po plateh do temnega previsa. Od tod prečnica v levo in po previsni steni (V) do dna grape. Desno od grape po ozkem, globokem kaminu na veliko prodnato ploščad v centralni grapi. S ploščadi naprej poševno desno in dalje spet po gladkih plateh na levi strani grape vse do ozke, dolge police pod prvo preveso. (Prvi bivak, od vstopa 9 raztežajev.
V-VI po trdnih plateh, malo možnosti za uporabo klinov.) - Z desnega konca police prečenje 30 m desno na plati pod krušljivim rumenim odlomom proti prvi prevesni zapori. Po žlebu 40 m naravnost navzgor na gladke plošče pod drugo previsno zaporo v plateh. 4 raztežaje poševno levo navzgor do mesta, kjer se neha druga zapora in začenja tretja, ki se nadaljuje proti levi. (Drugi bivak, od prvega do sem 6 raztežajev, VI, zanesljiva skala, klini se lahko uporabijo.) - Navpično navzgor pod desni del tretje zapore, prečnica 20 m desno v krušljivi skali. Na ploščad pod četrto zaporo, ki se obrne levo naravnost navzgor. S te ploščadi prečnica v levo (krušljivo) do plošč v trdni skali. Čez nje še 2 raztežaja poševno levo na majhno ploščad. Naprej naravnost navzgor na plošče tesno ob četrti zapori do mesta, kjer jo preseka lahek, krušljiv kamin. Po njem na dolgo, ozko polico pod vršnim delom S stene. Po polici ok. 100 m desno, dokler se ne izgubi v steni. (Tretji bivak v lopi nad polico, od drugega bivaka do sem 8 raztežajev, VI, vmes tudi IV, trdna skala.) - Poševno desno se nadaljuje izrazita grapa, ki se končuje v desnem delu S stene ok. 60 m pod vrhom. Vrhnja stena v levo je zelo krušljiva in strma. Zato naprej desno ob grapi, ki preide višje v izrazit kamin, zaprt z blokom. Pod blokom poševno desno navzgor po plateh ok. 40 m in za rob k previsni poklini. Po njej 40 m (VI) naravnost na desni vrh. (Od tretjega bivaka 7 raztežajev, deloma IV v krušljivi skali.) Še 2 raztežaja po lahkem grebenu na Z vrh Frdamanih polic.
Sestop kot pri smeri 354.

357 ARIHOVA SMER
Prva plezala Miha Arih in Maks Dimnik 16. avgusta 1942.
Ocena III, eno mesto V, višina stene 300 m (do škrbine), čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 355.
Opis: Vstop v značilni steber levo od globoke grape s slapom, zarezane med Frdamane police in Ruso peč. Po sistemu kaminov in poči na glavo (ok. 100 m od vstopa). Z glave po poševni, prodnati polici proti desni ok. 50 m, nato desno poševno navzgor v izrazit kamin. Dalje po žmulastem stebričku, gladkih previsih in težkih prestopih (V). Naravnost navzgor ni mogoče zaradi prevesnih, gladkih zapor. Prečenje desno do škrbine (zelo krušljivo). Dalje po grebenski rezi (II in III) na vrh Frdamanih polic (uro in pol).
Sestop kot pri smeri 354.

Grapo med Frdamanimi policami in Ruso pečjo sta v sestopu preplezala Bischofberger in Schinko l. septembra 1933. 

RUŠICA

JUŽNA STENA

358 ZAHODNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 24. septembra 1950 (PV 1952, 172 - reg.).
Ocena IV, mestoma V, višina stene 250 m, čas plezanja 4 ure in pol.
Dostop iz koče v Martuljku v zatrep Pod Srcem in po prodišču pod J steno Rušice (2 uri in pol).
Opis: Vstop ok. 20m desno od vpadnice značilne navpične zajede, ki reže J steno Rušice v Z delu. Vstop v desni kaminček. Po njem 5 m do strehe. Pod streho težko desno na rebro in po njem. Nato prestop v kamin nad streho. Naprej strmo, a dobre razčlembe (k) do prodnate glave. Po strmem drnu in stopnjah 6 m v kamin, ki se višje izoblikuje v poč (V, uporaba klinov). Iz poči prestop desno na mejno rebro (ok. 15 m od glave). Z njega v lopico, pokrito s streho. Naravnost čez, nato desno poševno po polički in plateh. Prestop desno čez strmo rebro v razčlenjen svet. Desno ob kaminu na poličko. Čez strme plati in kaminček na ramo (dobro varovališče). Naravnost navzgor čez gladke plati (malo oprimkov) v odprt vogal. Po viseči polički levo (V) na rebro. Dalje po poči v plateh ok. 10 m na polico, poraslo z rušjem. Po njej levo v dno kamina nad navpično zajedo. Do sem 5 raztežajev (v lopici možic). Po položnejšem, razčlenjenem kaminu (čvrsta skala) desno poševno navzgor 3 raztežaje. Po ozkem kaminčku v kotanjo, čez strm prag do rušnatega grebenčka (4 ure). Dalje po značilni grapi, ki vodi rahlo levo navzgor. Grapa je gladka od plazov in kamenja (mestoma težavno). Ob prvi možnosti desno v stransko grapo, ki privede v škrbino na grebenu. Še 20 min. na vrh Rušice. Sestop: a) po grebenu na Rigljico in Kurji vrh ter po pobočju (več možnosti) v Kranjsko goro (3 ure in pol); b) po južni grapi v V delu Rušice nazaj v krnico Pod Srcem (2 ure); c) po smeri 360.

359 DIREKTNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 29. junija 1948 (NS 57 - 58).
Ocena IV z več mesti V, izpostavljeno, skala čvrsta, po policah krušljivo. Višina stene 200 m, čas plezanja 4-5 ur, do škrbine še eno uro.
Dostop kot pri smeri 358 in naprej približno do sredine J stene Rušice (2 uri in pol).
Opis: Vstop po prodnati gredini desno na prvo poraslo glavo. Od tod ok.
30-40 m levo poševno navzgor in desno na drugo rušnato teraso. Po razčlenjenem pečevju do majhne vdolbine (možic) in dalje na zglajeno polico pod platmi. Naravnost navzgor ne gre. Tu prečnica ok. 30 m levo do ustja ok. 16 m visokega kamina, katerega sestavlja nekaka ogromna luska. Po njem navzgor (V) do vrha in prestop levo na pomol, porasel z rušjem. Dalje levo poševno navzgor po zaprodeni, krušljivi, travnati polički (ok. 50 m) do majhnega glaviča. Sestop 2-3 m na poličko, ki privede v dno kamina, zarezanega čez vso gornjo polovico stene (izpostavljeno). Nekaj metrov navzgor, nato poldrug meter visok prag, nad katerim je plitva, krušljiva votlinica. Ok. 2 m levo v žlambor. Kratek previs do stojišča. Od tod desno na rob (k) čez previs do poličke z možicem (desno ob grapi). S poličke levo po slabih razčlembah nazaj v grapo, ki se spremeni v zlizan, nekoliko položnejši žleb. Po njem ok. 70 m navzgor (slabe razčlembe, klini slabo prijemajo), brez varovališč, do vrha lijaka, ki se neha pod prevesami. Klin z obročkom, ki omogoči prečenje v tegu vrvi levo čez plati (majhne, a trdne razčlembe) do rušnate poličke. Še 6-8 m na pomol (zračno) in čez 2 m visoko stopnjo na rob stene. Dalje po rušnatem rebru levo ob grapi (naporno), vse do škrbine v grebenu Rušice.
Sestop kot pri smeri 358.

360 NORMALNI PRISTOP
Ocena II, polica do grape III, čas plezanja 2 uri do 2 uri in pol.
Dostop po stezi iz Martuljka v krnico Pod Srcem (uro in pol), skozi ruševje in pritlikavo bukovje v vpadnico vrha Siljice na J strani (20 min.).
Opis: Čez pobočje, poraslo z rušjem, in po skrotju na grebenček, ki se izgubi v J steni Siljice. Od tu vodi pod prevesnimi platmi proti levi ozka, večkrat pretrgana, skoraj vodoravna polica do glavne grape. Zaradi žmule nad polico se je treba nekaj metrov plaziti (III). Za robom se polica razširi vse do grape med Siljico in Rušico. Naprej po grapi (v smeri zahod), ki reže Rušico v dva dela. Lahko vkreber do škrbine med Siljico in Rušico. Po grebenu na vrh Rušice.
Sestop: a) po isti smeri kot vzpon; b) kot pri smeri 358.

SILJICA

361 JUŽNA STENA
Prva plezala Joža Čop in Pavla Jesihova 29. junija 1927 (NA 149).
Ocena II, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 360.
Opis: Vstop pod vrhom Siljice v njeno J steno. Po prodiščih in majhnih policah do suhega macesna. Naravnost navzgor po spodaj ozkem kaminu (viden iz doline, ok. 50 m). Iz kamina po ruševju na greben in nato proti Z na Siljico. Po grebenu na Rušico.
Sestop kot pri smeri 360.

362 SEVERNA STENA
Prva plezala Adolf Bischofberger in Raimund Schinko 4. julija 1933 (PV 1934, 64 - reg).
Ocena V, čas plezanja 3 ure in pol.
Dostop kot pri smeri 363.
Točnega poteka smeri ni bilo mogoče ugotoviti.

RIGLJICA

363 KAMINSKA SMER
Prva plezala Miran Cizelj in Dušan Vodeb 30. julija 1940 (PV 1941, 86 s sliko).
Ocena mestoma IV, višina stene 350 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop po stezi iz Martuljka v krnico Pod Srcem. Do struge, ki prihaja desno izpod Rigljice, po strugi in grušču do vznožja stene (2 uri in pol).
Opis: Vstop v skrajno levo grapo v vogalu med Rigljico in Rušico. Po njej (pragi, sneg) do konca. S snežišča prestop desno v krušljiv kamin, ki pripelje na prvo polico. Desno v gladek kamin. Po lažji skali na glavo, ki razmejuje vstopno grapo od Centralne smeri. Prestop levo v zelo težaven plitev žleb. Iz njega dalje v izrazitejši ožji žleb. Deloma po njem, deloma po ploščah desno od njega na široko polico. Od tod se nadaljuje žleb vse do vrha. Nekaj metrov po žlebu, nato po ozki polici. Vstop v strme plošče, po katerih je prehod v nadaljevanje žleba. Pri njegovem razcepu v dva rokava težaven prestop v desni rokav, po njem nekaj raztežajev na vrh. Smer je zelo značilna in se drži žleba, ki reže vso steno.
Sestop po S grebenu v smeri Kurjega vrha in po lažji, krušljivi grapi na prodišča pod steno (1 ura). Po kozji stezi v smeri severovzhod v Martuljek (2 uri z vrha).

363a BROJANOVA VARIANTA
Prvi plezal Janez Brojan 5. avgusta 1943.
Ocena IV, čas plezanja 4 ure.
Opis: Vstop po grapi in vzpon na glavo sta ista kot pri smeri 363. Poševno desno navzgor pod veliko grapo. Prestop levo na steber in po njegovem razu ok. 30 m navzgor. Tu rahlo levo navzgor po slabo razčlenjenih ploščah v ozko poč. Po njej do konca in nazaj na raz. Po njem do velikega previsa v razu. Ob levi strani težko navzgor na rob, nazaj na raz nad žlebom Centralne smeri (364) in dalje po razu.

364 CENTRALNA SMER
Prva plezala Joža Čop in Drago Korenini leta 1940.
Ocena mestoma IV, višina stene 350 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 363.
Opis: S srednjega snežišča v vpadnici vrha po gladkem kaminu v izpran, zelo strm žleb. Po njem (nekaj gladkih mest brez oprimkov) do poraslega sveta (odcep variante 364 b). Prestop levo na steber in po njem levo poševno navzgor proti izstopni grapi. Težak prestop čez lusko v dno grape. Po njej ok. 25 m. Prečenje v levo iz grape, nato naravnost navzgor po odprti steni s kratkim, a težkim previsom (krušljivo). Po vršnem grebenčku na glavni vrh Rigljice.
Sestop kot pri smeri 363.

364a VARIANTA - LEVI IZSTOP
Prvi plezali Dušan Furlan, Guljo Jovovič in Viljem Lopič (PV 1941, 86 - 87 s sliko).
Ocena IV, mestoma V, izpostavljeno, čas plezanja 4-5 ur (v celoti).
Opis: Po varianti 364 b do votline z zagozdeno skalo v sredini stene. Iz nje prečenje v levo. Navzgor čez strme, gladke plati, skoraj brez oprimkov (V in izpostavljeno). Prehod čez nje po ozkih poklinah. Iz plati v strm, širok žleb in iz njega v krušljivo steno. Izstop na srednji vrh Rigljice.

364b VARIANTA - DESNI IZSTOP
Prva plezala Mirko Černič in Božo Gajšek 14. julija 1940 (PV 1941, 86 - 87 s sliko).
Ocena IV, izstop V, čas plezanja 4 ure in pol (v celoti).
Opis: Spodnja polovica do poraslega sveta kot pri 364. Nekoliko levo čez krušljive stopnje v izrazito grapo, ki se prične z lahkim kaminom. Po njem v grapo do črne votline s snegom. Iz nje desno (ne v leve kamine!) čez krušljive stopnje do zajede (levo gladke plati). Po zajedi do kotline z zagozdeno skalo (odcep variante 364 a). Skozi okno na krušljivo lusko pod preveso. Po luski 2 m levo do gladkih plati. Po njih 8 m zelo težavno in izpostavljeno (redki oprimki). Desno nazaj v zajedo čez kratko preveso (k) navzgor do stebrička, ki je zagozden v gladek žleb. Pod njim 2 m desno do plitve zajede (kk) in čez odprto steno (V, izpostavljeno) v žleb, ki vodi na greben. Izstop zelo krušljiv. Po grebenu na vrh.

364c IZSTOPNA VARIANTA NA SEVERNI GREBEN
Prva plezala Stane Kokalj in Janez Krušic 17. avgusta 1942.
Ocena II, čas plezanja variante pol ure.
Opis: Iz velike kotanje, kjer se ločijo smer 364 in njene variante, po lahkem pečevju proti desni na grebenček. Dalje na zaprodeno, delno izpostavljeno polico in kot pri smeri 365.

365 SEVEROVZHODNA GRAPA
Prvi plezal Janez Krušic 24. junija 1942.
Ocena II-III, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 363.
Opis: Z melišča do grape v vpadnici škrbine pod S grebenom Rigljice. Po njej do konca. Iz grape izpostavljena, zelo krušljiva prečnica levo na grebenček. Po njem in dalje po zaprodeni, delno izpostavljeni polici na S greben. Dalje kot pri smeri 366.

366 PRISTOP S KURJEGA VRHA
Prvi pristopniki so bili verjetno lovci. Čas plezanja uro in pol.
Dostop: a) S Kurjega vrha po poraslem grebenu proti Rigljici do škrbine; do tu je možno priti tudi po meliščih izpod SV stene Rigljice. b) Kot pri smeri 363 na melišča pod SV steno Rigljice. Nato po široki plazni grapi na grebensko škrbino med Kurjim vrhom in Rigljico (3 ure iz Martuljka).
Opis: Po grebenu, poraslem z rušjem, do podnožja S grebena Rigljice. Po lahkem pečevju in grapi v škrbino za prvim grebenskim stolpom. Težaven prestop v pečevje drugega stolpa. Plezanje po Z strani grebena. Po lažjem pečevju na glavni vrh Rigljice. Sestop po isti smeri.


Za G-L priredil: Genadij Štupar  

PLEZALNI VZPONI
VZHODNE JULIJSKE ALPE

VJA 1Krma - Kot

VJA 2: Vrata

VJA 3: Martuljek—Beli potok

VJA 4: Krnica—Vršič

VJA 5: Planica

VJA 6: Možnica—Koritnica—Bavšica—Trenta

VJA 7: Dolina triglavskih jezer


 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti