Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Smučišča na Vršiču

   Železar

 

 08.02.1974

Jlib.si

petek, 8. februar 1974, ob 19:12, Boris Štupar, ogledov: 3297

Železar (1974) - Ciril Praček: Letošnja zima, v kateri primanjkuje za zimski turizem zlata vredna osnova — sneg, je v nekem pogledu vseeno pozitivna in morda ne bi škodovalo, če bi se še večkrat ponovila.

Na Gorenjskem in v Sloveniji so take zime redke, zato smo gradili in še gradimo zimskošportne komunikacije v glavnem izpod 1500 metrov nad morjem. Izjemi sta Vogel in Kanin, ki pa jima zaenkrat še primanjkuje urejenih, zravnanih prog in čakata v glavnem na množico snega, ki je zadovoljive debeline šele v aprilu. Nekoliko na boljšem je Krvavec, ki pa letos tudi nima dovolj snega. Za jeseniške športnike, ki se v glavnem rekrutiramo iz rekreacije željnih železarjev, sta tako Vogel, kot Kanin v snega suhih letih nekoliko od rok in tudi ne preveč poceni. Z zanimanjem smo prisluhnili vsem razpravam, ki jih je izzivalo pomanjkanje snega na Gorenjskem. Črni vrh, ki je jeseniškim železarjem finančno in tudi po oddaljenosti najbolj pri roki, je letos ostal prav tako brez snega, ki je zapadel v glavnem šele iznad 1400 metrov v Julijcih, v Karavankah pa še višje. Velike izgube zaradi pomanjkanja belega zlata izkazuje v letošnji sezoni tudi Kranjska gora. Že nekaj let pred to slabo sezono so pričeli misliti na izgradnjo Vršiča.
Letos se je v tem pogledu krepko premaknilo naprej. Vsekakor je zanimivo, da se premaknemo šele takrat, ko nam teče voda v grlo. Pri tem naj omenim še zadevo, ki ne spada strogo v namen tega članka, da bi namreč lahko preorali tisti meter snega, ki leži na cesti do sedla Vršič in ki je v tej snežni suši upoštevanja vredna debelina, da bi pod Mojstrovko izvedli FIS slalom in veleslalom, saj je pod Mojstrovko dovolj dolg in dovolj strm teren. Preorana cesta bi lahko služila tudi turistom in smuški šoli za organizirane izlete iz trenutno zelene Kranjske gore na beli Vršič. To omenjam samo mimogrede. Ustanovil se je konzorcij za izgradnjo zimskošportnih naprav na Vršiču. Tudi jeseniški železarji bomo prispevali svoj delež k izgradnji, zato pričakujemo, da bo v konzorciju tudi zastopnik železarjev.

Kaj nam nudi smuški svet na Vršiču? Z nikakršnim pretiranim navdušenjem ne mislim govoriti o Vršiču, da ne bo stvar izgledala kot pripovedka o Voglu in Kaninu, ki bosta nekoč morda odlični smučišči, trenutno pa še nista urejeni. Vršič ima nekaj prednosti, predvsem je to višina, mnogo padavin in že zgrajena cesta do višine 1611 metrov. Cesta je na žalost od višine 1500 metrov dalje v območju plazov, katerim pa bi se dalo izogniti po trasi stare vojaške ceste od Cestarske koče naprej (1400 metrov nad morjem), ki vodi do Poštarske koče in blizu Lovske bajte, kjer je zamišljena spodnja postaja bodoče kabinske žičnice na Mojstrovko (233 metrov). Negativna stran se torej da rešiti, tako tudi del ceste pod Mihovim domom, ki je v območju plazov nekako 100 metrov dolžine, rabili bi le streho za odvod plazov.
Snežne razmere se gibljejo po opazovanjih zadnjih 30 let nekako takole: prvi sneg na višini 1500 metrov zapade redno med 15. in 30. oktobrom, dokončno obleži med 15. in 30. novembrom in sicer okrog 70 centimetrov. Prvega januarja je okrog 1,5 metra snega (letos ga je bilo 4. novembra 1,30 metra) in ta debelina narašča do 1. maja. Na okrog treh metrov. Lahko trdimo, da so tu poleg ostalih naših Julijcev, najbolj zasnežena smučišča na tej višini v Evropi. Najvišja debelina snega v zadnjih 30 letih na 1500 metrov je bila pet metrov (15. maja) in najmanjša 1,5 metra. Kulminacija nastopi navadno šele okoli 1. maja. Sneg leži na višini 1500 metrov najmanj šest mesecev.

Poleg snežnih razmer in ceste so važni tudi tereni, naj omenim, da so viharji in megla nad 1500 metri višine zelo poredkoma. Zamišljeno je, da bi zgradili sedežnico od koče na Gozdu (1226 metrov) do Lovske koče pod Solno glavo (Lovska koča 1680 metrov) in da bi plužili cesto do koče na Gozdu. Tako bi bila zasnežena cesta s sedla Vršiča (1611 metrov) do koče na Gozdu ena od turističnih prog.
Teren in okoliščine vsiljujejo še dve progi, ki bi jih morali še narediti in sicer eno severno od ceste, v bližini sedanje steze (bližnjice) proti. Erjavčevi koči, drugo pa južno od ceste, izpod Poštarske koče v smeri proti novi koči Smučarskega društva Jesenice. Možne so še razne druge variante, ki pa bodo morale upoštevati traso ceste. Na Trentarsko stran je možna ureditev proge s sedla Vršiča proti drevesnici po dolini, ki sama nakazuje izvedbo. To bi bile proge med 1.226 in 1611 metri odnosno 1650 metrov nad morjem v prvi fazi izgradnje. V drugi fazi je zamišljena graditev nihalne kabinske žičnice od Lovske koče (1650 m) pod Solno glavo, na vrh Male Mojstrovke (2332 m). Teren ob tej žičnici ni ravno ugoden, rekli bomo bobu bob, je za večino smučarjev prestrm in plazovit. Toda žičnica bo pripeljala na smučarski svet, kjer bo možno postaviti več vlečnic in smučati na »VISOKEM NIVOJU« med 2000 in 2300 metri od novembra do srede maja, mestoma do srede junija, če bo teren zravnan, očiščen skal. Poleg tega je tu še proga z Glave nad Šitom (2078 metrov) do Sedla Vršič (1611 metrov) in naprej, ali na Primorsko, ali na Gorenjsko stran.
Tudi ta proga je do sedla Vršiča strma in plazovita. Plazovi predstavljajo samo relativno nevarnost, če je tu nekdo, ki vodi režim uporabe prog. Na Zelenici je npr. izrazito lavinski svet, toda v zadnjih desetih letih ni bilo nesreč, ker obstoji strokovna lavinska služba. Vršič ima še to prednost, da ob dnevih, ko se prožijo plazovi, lahko smučaš po progah, kjer ni plazov. Poleg navedenih je tu še smuk z Vratc (1807 metrov) proti Erjavčevi koči in naprej proti koči na Gozdu in spomladanski smuk z Mojstrovke, proti Drevesnici v Trenti. Tudi na severni strani Mojstrovke obleži prvi jesenski sneg, na Slemenu. Glede na to, da smo jeseniški železarji z avtobusom v pičli uri pri koči na Gozdu in glede na zelo ugodne snežne razmere na Vršiču, ki bodo služile tudi nam za rekreacijo, kot finančni podporniki tega projekta upamo in upravičeno pričakujemo tako železarji kot tudi Smučarsko društvo Jesenice, ki je pod patronatom Železarne, da bomo dobili določene olajšave in popuste glede na vložena sredstva.

Jeseniški železarji bodo z veseljem podprli ta projekt, če bo zgrajen tudi zanje. Poleg turističnega in rekreacijskega pomena projekta ne smemo pozabiti tudi na vrhunsko športni pomen. Tako Maribor kot Škofja Loka, Sarajevo in Skopje, nam dokazujejo kakšen polet dobi tekmovalna mladina z izgradnjo naprav. Gradili naj bi postopoma po ekonomskem pravilu: »Poizkusi kako potegne, kako vžge, potem nadaljuj «. Spomenikov je po lepi deželi Slovenski že dovolj.

Ciril Praček
Železar, 8. februar 1974

 

eXTReMe Tracker