Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

VJA 5: Planica


Za G-L priredil: Genadij Štupar  

PLEZALNI VZPONI
VZHODNE JULIJSKE ALPE

VJA 1Krma - Kot

VJA 2: Vrata

VJA 3: Martuljek—Beli potok

VJA 4: Krnica—Vršič

VJA 5: Planica

VJA 6: Možnica—Koritnica—Bavšica—Trenta

VJA 7: Dolina triglavskih jezer


 

četrtek, 1. januar 1970, ob 19:52, Boris Štupar, ogledov: 7756

PLEZALNI VZPONI VZHODNE JULIJSKE ALPE | Planinska založba Slovenije - PZS, Ljubljana 1970 | Uredili: Tomaž BANOVEC, Mitja KILAR, Jože MUNDA, Franci SAVENC

PLANICA  

Najzahodnejša dolina, ki se s severa zajeda v Julijske Alpe v naši državi, Planica, je eno najbolj bogatih plezalskih področij pri nas. Ciprnikova (1749 m) zahodna stena je zanimiva pozimi, nekaj plezalskih možnosti ima tudi Slemenova špica (1911 m). Izrazito plezalsko področje pa so strnjene stene, ki se vlečejo od Vršiča proti Jalovcu. Tu so najprej Mala (2332 m). Velika (2366 m) in Zadnja Mojstrovka (2369 m). Sledi Travnik (2379 m) z mogočno steno, ki se po navpičnosti, edinstveni in odkriti formaciji skladov upravičeno ponaša s prvenstvom nad sovrstnicami pri nas. Za nadaljevanje grebena proti Jalovški škrbini (2110 m) se uveljavlja ime Šite; na trentarski strani mu pravijo Rob Velike Dnine (2234 m). Najvišja kota je Velika Šita (2310 m), zadnji vršič pred Jalovško škrbino pa je Lopa. Planico zapira Jalovec (2643 m), ena najbolj slikovitih slovenskih gora. Z drznimi oblikami se strmo dviga iz treh dolin: Planice, Koritnice in Zadnje Trente. Skupino Rateških Ponc sestavljajo Kotova špica (2380 m), V Koncu špica (2335 m), Vevnica (2351 m), Strug (2265 m), Zadnja (2234 m), Srednja (2221 m), Visoka (2272 m) in Mala Ponca (1901 m). Po njih teče državna meja z Italijo; s severnega vrha V Koncu špice se obrne na zahod proti Mangrtu. Izrazite stene imajo le Kotova špica, Strug in Visoka Ponca, sicer pa se s planiške strani dvigajo Ponce v razčlenjenih, deloma poraslih, težko prehodnih pobočjih. Po njih vodi nekaj pastirskih in lovskih steza. Pred vojno je bila speljana pot na Srednjo Ponco.

Izhodišče za vzpone v Planici je planinski dom Tamar (1108 m), ki je oskrbovan vse leto; do njega je speljana cesta iz Rateč. Zaznamovani stezi skozi Grlo ali čez Sleme vodita na Vršič (3 ure in pol); po njih se plezalci večkrat vračajo z vzponov v ostenjih Travnika in Mojstrovke. Za vzpon na Jalovec skozi Ozebnik je zaradi strmega snežišča že potrebno osnovno alpinistično znanje. Ozebniku se da ogniti okoli Goličice po zavarovani poti čez Jalovško škrbino. Z Jalovca pa tudi s Šit sestopimo lahko v zavetišče pod Špičkom (2010 m).


CIPRNIK

ZAHODNA STENA

501 PRVA SMER
Prvi plezali Jože Bernard, Janez Krušic, Jože Oman in Janko Šilar 28. februarja 1965 (PV 1965, 288 s sliko). Zimski vzpon.
Ocena IV, višina stene 450 m, čas plezanja okoli 7 ur.
Dostop iz Rateč ali iz Tamarja v zatrep pod Z steno Ciprnika (1 ura).
Opis: Vstop na najnižji točki stene, v vpadnici vrha. Po sneženi gredini čez 3 m visok vstopni prag poševno navzgor (40 m). Nato po strmem poledenelem žlebu desno navzgor za skalnato kuliso (2 raztežaja); v žlebu kratek skok. Dalje čez skalne odstavke, prage, kratke police, po izrazitejših razčlenitvah v srednjem delu stene; nekaj kočljivih, zračnih prečnic. Nato levo na sneženo streho v srednjem delu stene; tu je možen umik iz stene levo po sneženi gredini. S slemena po slabo razčlenjeni pečini (1 raztežaj), čez strm prag na skalno rez, ki privede pod kamin, zarezan v vršno glavo v levem delu stene; v kaminu led (V-). Po raztežaju se kamin položi, više se izoblikuje v žleb, ki konča v škrbini za glavo. Nato plezanje v snežnih vesinah na desni (JZ) strani grebena, ki drži proti vrhu. Iz škrbine še 5 raztežajev do vrha, na katerega se pripleza s S strani.
Sestop: a) po poti na Vitranc (1 ura); b) po Z grebenu v drugo sedlo pred Suhim vrhom in v planinski dom Tamar (uro in pol).

SLEMENOVA ŠPICA

502 SMER PO GRAPI
Prvi plezalci niso znani.
Ocena II, višina stene 450 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop iz Tamarja po meliščih do stene (četrt ure).
Opis: Po grapi v vpadnici vrha do polic, ki prečijo steno, in po njih levo v škrbino.
Sestop na Grlo in po poti v Tamar (1 ura).

503 BROJANOVA SMER
Prvi plezal Janez Brojan 25. avgusta 1938.
Ocena II-III, zadnji raztezaj IV, višina stene 350 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 502.
Opis: Po žlebovih in kaminih pod veliki steber. Tu v gladke plošče, po njih 10 m navzgor in 5 m rahlo v desno navzgor do malih poklin in levo do rjavih plošč. Po njih do vrha.
Sestop kot pri smeri 502.

504 PREČENJE
Prvi pristopniki so bili lovci in pastirji.
Ocena I, čas vzpona 2 uri.
Dostop kot pri smeri 502.
Opis: Po gredah in policah z desne strani na levo v škrbino (naravni prehodi). Sestop kot pri smeri 502.

MOJSTROVKA

MALA MOJSTROVKA

505 SEVEROZAHODNI RAZ
Prvi plezali Joža Čop, Pavla Jesih, Danilo Martelanc in Stanko Tominšek 7. avgusta 1927 (NS 74).
Ocena III z mesti IV, višina stene 300 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop z Vršiča (1 ura) ali iz Tamarja (2 uri).
Opis: Vstop s škrbine med steno Mojstrovke in na sever, proti Slemenu pomaknjenim piramidastim vršičem. Po rezi v steno in raztežaj rahlo desno proti razu. Naporno in izpostavljeno po ozki polički okoli raza in lahko 2-3 raztežaje desno ob razu navzgor (možic, k z obročkom). Nekaj metrov levo navzdol prek raza v SZ steno. Nato 3-4 raztežaje čez bolvane, votline in kamine na rob. Dalje po nadelani poti na vrh. - Izpostavljeno prečnico v desno (IV) v spodnjem delu stene je mogoče obiti po zelo dolgi prečnici, polici na levo. Nadaljnja smer poteka v tem primeru po SZ steni. Od možica sredi stene je možen tudi vzpon naravnost, po desni strani raza.
Sestop po poti na Vršič (1 ura).

Smer je bila preplezana v številnih variantah (glej NA 129 505a do 130). Desno izstopno varianto naravnost na vrh so plezali Sergej Černivec, Mira Marko Debelak, Edo Deržaj in Živko Šumer 17. avgusta 1932. Ta varianta je težja kot originalna smer.

VELIKA MOJSTROVKA

506 KOVINARSKA SMER
Prva plezala Marko Butinar in Pavle Dimitrov 7. septembra 1958 (PV 1960, 198).
Ocena spodnji del IV, nad kotlom V, višina stene 450 m, čas plezanja 6 ur. Dostop po poti iz Tamarja na Sleme do studenca in desno po melišču do stene (2 uri in pol).
Opis: Vstop z gredine levo od vpadnice kamina, ki je lepo viden od vstopa v SZ raz Male Mojstrovke. Do votline (možic) in nato prečnica 15 m vodoravno v kamin. Čez strehasto zaporo in po kaminu (k) do vrha, nato desno na ploščad. Rahlo desno navzgor do odklane luske (več raztežajev) in lažje navzgor na polico pod vršnim navpičnim delom stene. Prečenje desno v zagruščen kotel. Malo višje nazaj levo do slabo izoblikovanega raza. Po njem več raztežajev (kk) do dobrega stojišča pri luski (k). Raztežaj slikovitega prečenja v levo na stojišče (malo pod njim izrazita škrbina v razu) in 2 raztežaja naravnost navzgor na rob stene.
Sestop: a) po grebenu na Malo Mojstrovko in po poti na Vršič (2 uri in pol); b) z Male Mojstrovke po poti čez S steno v Tamar (3-4 ure).

507 ČRNI KOT
Prva plezala Jože Hudeček in Ljubo Juvan 2. avgusta 1959 (PV 1962, 96). Ocena IV+, dve mesti V+, višina stene 450 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop kot pri smeri 506.
Opis: Vstop po kaminu v kotu stene. Po njem navzgor v kotanjo. Levo ob previsu pod prvo veliko streho. Po polici desno na rob belih žmul. Po robu 2 raztežaja navzgor pod rdeč kamin. Po njem (krušljivo, V+) v lopo (k). Iz nje prečnica pod velikimi strehami levo prek plošč (k) na strmo polico. Po njej do kraja. Od tu desno navzgor kočljiva prečnica v gruščnato kotanjo nad strehami. Po kotanji do vrha in po kaminu rahlo desno na nagnjene plošče, prek njih na krušljivo polico. Levo navzgor po počeh 2 raztežaja v kotanjo pod kaminom. Po kaminu (k) navzgor na greben.
Sestop kot pri smeri 506.

508 SMER DEBELAKOVE
Prvi plezali Sergej Černivec, Mira Marko Debelak, Edo Deržaj in Živko Šumer 10. julija 1932 (NS 74).
Ocena IV, mestoma IV+, višina stene 500 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 506.
Opis: Vstop na levi strani gruščnate vesine, navzgor po lažjih kaminih do belih žmul, ki preprezajo prvo tretjino stene. V obliki zanke jih obideš na levi in po navpični steni do police. Dalje po lepi in strmi skali navzgor 80 m (mestoma IV) do gruščnate terase. Po njej navzgor, nato levo po sistemu polic in lažjem svetu v smeri večje kotanje (levo velika votlina). Iz kotanje čez krušljiv prag v grapo, po njej nekaj metrov, nato desno v mejni raz grape. Po razu na rob stene.
Sestop kot pri smeri 506.

Smer ima v vstopnem delu več variant. V srednjem delu sta plezala varianto Pavla Jesih in Jože Lipovec (PV 1934, 22), v zgornjem delu pa Miro Dermelj, Maks Medja in Uroš Župančič (PV 1947, 172).

ZADNJA MOJSTROVKA

509 KAMINSKA SMER
Prva plezala Leo Baebler in Uroš Župančič 24. septembra 1934 (NS 75 - 76). Ocena IV, mestoma V-, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop po poti iz Tamarja proti Slemenu do studenca in desno navzgor po melišču do stene, nato desno po gredini (stara lovska pot - 3 ure).
Opis: Nekaj raztežajev po lahkem svetu, nato prečnica v desno do grebenčka. Po njem navzgor in v žleb, ki privede v kamin. Na vrhu prečnica v desno in skozi drugi žleb proti luknji, dobro vidni iz doline. Desno od luknje v kamine in poči ter po polici 10 m desno v dno vrhnjega kamina. Čez prevese v njem in čez bolvan, ki zapira izstop, na rob stene.
Sestop kot pri smeri 506.

510 PREČENJE
Prvi plezali Miran Cizelj, Dušan Vodeb in Uroš Župančič 21. julija 1940 (PV 1948, 221 - 226).
Ocena III, mestoma IV, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop iz Tamarja ali z Vršiča po poti na Malo Mojstrovko in naprej po grebenu do vstopa.
Opis: Z grebena po kaminu navzdol na polico. Po njej rahlo desno navzdol in okoli stebrov do stikališča s smerjo 513. Dalje po polici, ki je ozka in izpostavljena. Zadnji del proti Travnikovi grapi je lažji. Iz grape desno navzgor na ramo v Travnikovem razu (stik s prečenjem Travnika) in na vrh stene.
Sestop kot pri smeri 517.

511 SMER DULAR - SCHARA
Prva plezala Marko Dular in Milan Schara konec julija 1956 (PV 1962, 240). Ocena IV, mestoma V, vstop VI+, višina stene 600 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop po poti iz Tamarja proti Slemenu. Ko pot zavije iz grape levo, še naprej po grapi in ko se svet odpre, levo prek melišč in travnatih pobočij na zeleno glavo (vrh Malega Slemena - 2 uri).
Opis: Prek vstopnega pečevja do votline (možic). Iz nje desno navzgor 10 m prosto (VI+), dalje lažje na polico. Levo okoli stebra na vzhodni rob, sledeč naravnim prehodom čez 30 m visoke skoke, s police na polico (V). Po širši polici levo od sistema lusk-stopnic. Po njih desno navzgor na rob stene. Sestop kot pri smeri 506.

512 SMER GOLOB - JUVAN
Prva plezala Lojze Golob in Ljubo Juvan 4. septembra 1959 (PV 1960, 220). Ocena IV, mestoma V, eno mesto VI- (prečnica), višina stene 600 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop kot pri smeri 511.
Opis: Z glave prek vstopnega pečevja 3 raztežaje na gredino. V vpadnici izrazitega črnega stebra 2 raztežaja naravnost navzgor na sklep strme gredine, ki pride z desne. Od tu krušljiva prečnica 35 m levo navzgor v kotanjo pod strehami. Levo prek plošče v zajedo na levi strani stebra. Po njej več raztežajev na glavič. Od tu levo po polici v črno votlino. Na levi strani votline čez strmo stopnjo in desno navzgor po kaminu 3 raztežaje. Nato desno v žleb in po njem na rob stebra (možic). Po gredini desno pod poševen kamin in po njem na rob stene.
Sestop kot pri smeri 506.

513 NAD SLATNICAMI
Prva plezala Leo Baebler in Uroš Župančič 10. julija 1936 (PV 1937, 353 -355).
Ocena III, v izstopnem delu V-, višina stene 600 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop: Iz Tamarja po poti proti Slemenu. Ko pot zavije proti levi, še naprej po grapi do konca. Nato levo na travnat grebenček, po njem in na levo po grušču ter prek grape na drugi breg. Po grušču do snega. Z najvišjega dela v zasnežen žleb, po njem do konca in levo do strmega, žlebastega odstavka pod Travnikovim razom. Prek tega odstavka in še navzgor do gredine, ki vodi proti levi (2 uri in pol).
Opis: Po gredini levo in po policah do sistema kaminov ter poči, ki prerežejo gladko steno desno navzgor. Po njih na rob stene.
Sestop kot pri smeri 506.

514 PAHLJAČA
Prva plezala Ljubo Juvan in Ante Mahkota 10. septembra 1966 (PV 1967, 326 - reg.).
Ocena IV, dve mesti V, višina stene 600 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop kot pri smeri 513.
Opis: Po smeri 513 in desno dva raztežaja navzgor (II) do police. Z nje po kotu (k, IV) navzgor na stojišče v kaminu. Še 6 m navzgor, nato prečnica levo po polici (k). Z nje po gladki poči (k, V) v kamin (k). Dalje po zelo ozkem kaminu raztežaj navzgor na stojišče (k). Nato 3 raztežaje čez previsne odstavke v kaminu do prečenja (smer 510). Po polici 40 m levo, nato naravnost navzgor (k) dva raztežaja (IV) do stojišča pod počjo, ki jo premagaš v oporni tehniki (V). Dalje levo na raz stebra. Po njem navzgor (gladkim mestom se izogibaš v levo) in na vrh.
Sestop kot pri smeri 506.

515 ŽLEB
Prva plezala Brane Pretnar in Tone Sazonov avgusta 1964.
Ocena IV, mestoma V, višina stene 600 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop kot pri smeri 513.
Opis: Po najvišji polici levo do votline (možic) pod zajedo. Iz votline rahlo v desno in naravnost čez majhen previs (3-4 m) v žleb (10 m) in po njem v naslednjo votlino. Iz nje v levo po vodoravni polici (4-5 m) za rob, nato 10 m navzgor in v nakazano votlino. Dalje po levi strani spet za rob, raztežaj po njem in spet v žleb. Po žlebu in po njegovi desni strani do višine črnih previsov. Tik nad njimi v levo po policah v žleb in po njem do razcepa. Po desnem, manjšem kraku 3 raztežaje navzgor, nato rahlo levo in po razu do vrha.
Sestop kot pri smeri 517.

516 SMER HUDNIK - PREVEC
Prva plezala Stanko Hudnik in Slavko Prevec 1927 (NA 89 - 90).
Ocena III-IV, višina stene 600 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 513.
Opis: Vstop s snežišča pod Travnikovo grapo, po gredi levo, prek strme stopnje v smeri poklinastega kamina. Z bolvanom zagozden vstop v kamin obideš po steni. Dalje po kaminu in višje desno čez krušljivo steno na široko polico. Nato desno navzgor nad Travnikovo grapo, pod rdečo vršno steno. Skozi okno na polico in po žlebu lahko na greben.
Sestop kot pri smeri 517.

TRAVNIK

517 TRAVNIKOVA GRAPA
Prvi plezal Uroš Župančič 11. junija 1936 (PV 1938, 10 - 11).
Ocena je odvisna od snežnih razmer, višina stene 600 m.
Dostop kot pri smeri 513, do strmega odstavka v grapi (2 uri in pol).
Opis: Smer poteka po grapi levo od raza. V zgornjem delu grape levo na greben. Če ni dovolj snega, je smer zaradi gladkih skokov nepreplezljiva.
Sestop: a) Najugodnejši sestop je na Vršič: po strmi, gruščnati grapi na J strani navzdol do prostranih prodišč, ki jih je treba prečiti proti V do škrbine. Skozi njo vodi stara, slabo markirana steza do poti čez Mala Vratca, po njej na Vršič (2-3 ure), b) Po grebenu na Veliko in Malo Mojstrovko ter po poti čez S steno na Sleme in v Tamar (2 uri in pol do 3 ure), c) Po J pobočjih Travnika in Šit k Jalovški škrbini. Po delno zavarovani poti v Ozebnik in po poti v Tamar (3 ure in pol - najmanj priporočljiv sestop).

518 RAZ
Prva plezala Leo Baebler in Uroš Župančič 20. septembra 1934 (NS 77). Ocena III-IV, vstop V, višina stene 700 m, čas plezanja 5 ur. Dostop kot pri smeri 513.
Opis: Vstop kakih 25 m desno od prvega skoka v grapi (v votlini levo od vstopa možic). S snega vstopiš v strmo ploščo. Po njej 3 m naravnost, nato prečnica proti desni okoli roba in naravnost navzgor do stojišča (40 m). Se malo navzgor (3 m), nato prečenje nazaj proti levi v žleb. Dalje proti levi poševno navzgor do roba grape in naravnost po žlebu (kamin). Nato čez previs, dalje po ploščah do zagruščenega korita. Od tu levo čez previs (»trojni previs«) na udobno polico. Po njej desno proti razu ter dalje po njem. Približno 200 m pod vrhom umik za 20 m in po previsni zajedi spet v lahek svet in po njem do vrha.
Sestop kot pri smeri 517.

519 PREČENJE
Prvi plezali Miran Cizelj, Dušan Vodeb in Uroš Župančič 1. avgusta 1940 (PV 1948, 221—226). Ocena III, mestoma IV+, čas plezanja 6—7 ur.
Dostop z vrha Travnika po razu do njegove rame. Opis: Z rame v Travnikovem razu po policah navzdol in okoli prvega stebra. Desno navzdol po policah v grapo in še 2 raztežaja spusta (kk). Prek grape in navzgor na prekinjeno polico. Dalje lažje do smeri 524, nato čez veliko gredino sredi stene do grape med Travnikom in Šitami. Po grapi na rob stene. Sestop kot pri smeri 517.

520 ZAJEDA
Prva plezala Mitja Kilar in Igor Levstek 23. julija 1953 (NS 77 - 78).
Ocena VI-, višina stene 700 m, čas plezanja 10 ur.
Dostop kot pri smeri 513 do raza. Nato po polici desno do druge velike votline.
Opis: Na desni strani velike votline čez rahel previs, levo po polički in prek belih plati (40 m) do navpične temno-sive stene. Po njej navzgor (80 m, V) do vznožja velike, iz doline vidne zajede. Po njej kvišku (VI-, 30 m) in nato prestop levo na udobno ploščad (votlina). Na njeni desni čez previs (živa lestev) in po prečnici (7 m) do klina. Poševno desno do slabega stojišča, pod tanko navpično počjo (20m). Po ozki polički proti levi (10 m, V-), nekoliko navzgor ter prečnica desno (V+) prek plati do ozke police. Po njej do previsa (V), prek njega in malo navzgor ter poševno desno v poč, ki se razširi v kamin. Po njem (20 m) do previsne zapore, desno naokrog in po zajedi navzgor do majhne glavice na desni. Nato nekaj metrov navzdol po žlebu in spet navzgor 30 m. Po krušljivi polički 10 m desno okrog roba in navzgor na široko polico. Dalje kot smer 522.
Sestop kot pri smeri 517.

521 VARIANTA
Prva plezala Ciril Debeljak in Marjan Perko 5. avgusta 1950 (NS 79 - 80). Ocena VI, višina stene 850 m, čas plezanja 10-13 ur.
Dostop po poti iz Tamarja proti Slemenu. Ko pot zavije na levo, še naprej po grapi do konca. Tu levo na travnat grebenček in z njega desno prek grušča v izrazit ozebnik (če ni snega, ga obideš desno). Nato desno po strmem drobljivem svetu do stene (2 uri).
Opis: Vstop kot pri smeri 522. Po tej smeri do koritastega stojišča pod »vilicami«. Tu še dalje levo in po dveh počeh v obliki črke Y na lusko. Po strmi steni navzgor do belih plati (30 m, kk), prek njih in levo do druge luske (VI). Od tu gre smer po razčlembah, ki se vlečejo proti desni (»štengce«). Z luske v navpično poč, po njej do vrha in desno do koritastega stojišča. Čez previs (k) v navpično poč (VI) in po njej 10 m. Nato spet desno po malo lažjem svetu do majhnega stojišča (k). 6 m navpično navzgor v oporni drži, nato desno poševno navzgor 5-6 m ter v oporno poč v obliki črke Z. Po počeh naravnost navzgor kakih 60 m do klina. Težaven prestop navzgor do drugega klina in izstop iz poči v gladke plošče na desni (k). Nad teboj je previs, v katerega se zajeda poč. Pod počjo je odpočena skala. Prek poči (kk, pazljivost, VI) v luknjo pod velikimi strehami (»bunker«). Od tu dalje po smeri 522 proti levi. Sestop kot pri smeri 517.

522 ASCHENBRENNERJEVA SMER
Prva plezala Paul Aschenbrenner in Herman Tiefenbrunner 25.-26. junija 1934 (NS 78 - 79).
Ocena VI, višina stene 850 m, čas plezanja 10-12 ur.
Dostop kot pri smeri 521.
Opis: Vstop 150 m pod črno rumenim previsom. Po desnem robu strme stene do tega previsa, na majhno prodišče. 8 m navzdol po krušljivem žlebu in levo do velike lope (možic). Od tu po težavni prečnici v levo do polic. Po njih do konca, nekaj metrov navzgor in levo (k) v kamin. Po njem do strehastega konca in desno v steno. Nekaj metrov desno navzgor in težavna vodoravna prečnica levo nad kamin (odcep smeri 521). Dalje vodoravno desno do dveh razhajajočih se poči (»vilice«), po desni (VI) do majhne glavice in levo navpično navzgor en raztežaj. S slabega stojišča prek plati na desno do poči in navzgor do majhnega stojišča. Spet na desno do poči in po njej do klina, prestop desno okrog roba v navpično steno in navzgor (40 m) do »orlovskega stojišča«. Nato desno navzgor (40 m) do strehe. Nekaj metrov levo navzgor in po strmi steni do slabega stojišča. Desno 2 m do odpočene luske, nanjo, nato težavno v steno in prek strehe (A2) do lope. Iz nje pod velikimi strehami raztežaj poševno levo navzgor (nakazana polička, priključek smeri 521) in še raztežaj do stojišča levo od kota v steni. Desno navzgor (5 m) v dno kotanje. 3 raztežaje levo poševno navzgor po gladki polici (»Rampa«), ki se konča v dnu velikega žleba. Dalje po kaminih, poličkah in žlebovih kakih 400 m na vrh Travnika. Možen je izstop po policah na Travnikov raz in po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 517.
Pripomba: Ker se je odkrušila luska, je treba sedaj pod streho prečiti levo v smer 521.

522a Varianto smeri 522 sta prva plezala Stane Jurca in Vid Mesarič 2.-3. julija 1958 (PV 1959, 220). Ocena V, V+, višina variante 250 m, čas plezanja 14 ur (skupaj s smerjo 522).
Opis: Z začetka »Rampe« naravnost navzgor po previsni poči Glavnim previsom se umikaš na desno in potem prečiš nazaj nad nje. Nato desno navzgor na raz in lažje po njem na polico pod večjim previsom. Po polici dolgo prečenje v levo in na vrh stene.

523 SMER HUDEČEK - JUVAN
Prva plezala Jože Hudeček in Ljubo Juvan 3. septembra 1961 (PV 1962, 144). Ocena IV, mestoma V, vstop VI, višina stene 850 m, čas plezanja 12 ur. Dostop kot pri smeri 521.
Opis: Vstop po smeri 522 in po njej do 50 m pod črno rumenim previsom. Tu prečnica desno prek črne plošče (kk, VI) in po krušljivi polici v kamin (k). Po njem 3 raztežaje. Potem se spremeni v grapo, ki jo prekinjajo skoki. 40 m pred koncem grape na levo po polici na gredo. Od tu naravnost navzgor v grapo med levim in srednjim stebrom Travnika. Čez previs (kk) na obokano polico. Raztezaj desno na srednji steber in čez previs (kk) v lažji svet. Po polici levo in po počeh v ozek črn kamin. Skozenj in na vrhu levo navzgor v kotanjo. Na desni strani po počeh na široke police v drugi tretjini stene. Po desni strani levega stebra navzgor s police na polico, prek strmih stopenj. Ko postane stena težavnejša, po polici levo, povsem na raz stebra. Po njem navzgor do previsne zapore. Ob desni strani prek poči v kotanjo pod vršno steno (možic). Čez njo na vrh. Sestop kot pri smeri 517.

524 SMER JESIH - LIPOVEC
Prva plezala Pavla Jesih in Jože Lipovec 11.-12. avgusta 1932 (NS 80).
Ocena IV, mestoma VI-, višina stene 800 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 521 in nato pod steno na značilno zeleno glavo, ki je s steno povezana z grebenčkom.
Opis: Vstop z grebenčka. Po strmi steni do odpočenega bolvana in po gladki zajedi v lažji teren. Po njem navzgor do rušja, pod njim desno in po odprti poklini na raz stolpa. Proti desni 10 m navzgor pod izrazito ozko poč v črni, navpični skali (slabo varovališče). Po poči (VI-) kakih 20 m in desno v majhno grapo. Po njej do razcepa in po desnem rokavu ob majhnem oknu desno navzgor na krušljiv grebenček. Nato takoj levo po polici (30 m) in po razčlenjenem strmem terenu navzgor v poč med steno in odkrhnjeno lusko. Po krušljivih skokih desno na greben (možic) in po lahkem svetu navzgor do ploščadi na levi. Nato iz gladke stene čez preveso (V-) v poč ter dalje do stojišča. Raztežaj v levo na gladko ploščo in po lahkem svetu na desni vrh.
Sestop kot pri smeri 517.

524a Vstopno varianto desno od originalne smeri (dostop kot pri smeri 525) sta plezala Janez Rupar in Franci Savenc 19. junija 1961.

524b V srednjem delu smeri (po levi grapi) so plezali varianto Marko Butinar, Pavle Jurič, Milan Valant in Silvio Verša 15. septembra 1958.

524c V zgornjem delu sta plezala varianto Peter Ferjan in Vera Šuligoj.

525 DIREKTNA SMER NA TSCHADOV STEBER
Prva plezala Ante Mahkota in Milan Schara avgusta 1956 (PV 1958, 164 -165).
Ocena V, višina smeri 300 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop po levi poti iz Tamarja proti Jalovcu in levo po strmi grapi v kotanjo nad Kumljahom in Lopami, od tu desno pod steno (2 uri).
Opis: Vstop v vpadnici žleba, ki pada z velike gredine sredi stene. Po krušljivem svetu 35 m navzgor, nato desno in navzgor do gredine (2 raztežaja). Po njej 30 m, nato prek črne stene in desno po poči na dobro stojišče. Od tu navzgor do streh in pod njimi levo. Po »granitni poči« navzgor v votlino. Iz nje po ozki polici v levo (20 m) navzgor na prislonjeno lusko. Od tu levo v ozek, bel kamin in dalje na rob stene. Izstop po smeri 526.
Sestop kot pri smeri 517 ali pa spust po smeri 526.

526 TSCHADOVA SMER
Prvi plezal Klodwig Tschada 1911 (NA 90).
Ocena III-IV, višina stene 700 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop po levi poti iz Tamarja proti Jalovcu in po meliščih navzgor do kota, ki ga tvorita Travnik in Šite, ter dalje na zeleno glavo - Kumljah (2 uri).
Opis: Po grebenčku do stene. Vstop tik ob razu ter po kaminih in policah strmo navzgor. Ko se stena nagne, levo in po razčlenjenem razu navzgor na gruščnato gredino sredi stene. Po njej do vršne stene. Preplezaš jo po policah in žlebu, ki vodi na greben desno od Z vrha Travnika.
Sestop kot pri smeri 517.

526a v zgornjem delu, nad gredino so bile preplezane številne variante. Maks Medja in Uroš Župančič sta plezala po gredini levo navzgor, naravnost na Z vrh Travnika.

526b Ljubo Juvan je 27. avgusta 1961 plezal po kaminu z gredine naravnost na greben.

527 GRAPA MED TRAVNIKOM IN ŠITAMI
Prvi plezali Viktor Meglič, Janko Mirnik in Milan Schara avgusta 1950 (z bivakom; PV 1962, 384).
Ocena: spodnji del V, zgornji II, višina stene 700 m, čas plezanja 6-8 ur. Dostop po levi poti iz Tamarja proti Jalovcu in po meliščih navzgor do kota, ki ga tvorita Travnik in Šite (uro in pol).
Opis: Vstop 30 m levo od kota in po izlizanih plateh navzgor. Previsen pas obideš na desni. Po nagnjenih plateh do sistema žmul, ki jih prekinjajo previsi. Čez in levo po lažjem svetu na veliko gredino v sredini stene. Dalje čez vršno steno na greben.
Sestop kot pri smeri 517.

ŠITE

528 LEVA SMER
Prvi plezali Ljubo Juvan in Milan Valant (spodnji del) 1. oktobra 1961 ter Ljubo Juvan in Rado Čepič (zgornji del) 24. maja 1964 (PV 1964, 577). Ocena V, mestoma VI, višina stene 550 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 527.
Opis: Vstop na desni strani snežišča pod grapo med Travnikom in Šitami. Levo navzgor 2 raztežaja in prek previsa v navpičen kamin. Iz njega po kotu (V+) pod streho. Prečnica (10 m) levo prek plati na stojišče. Nekaj metrov navzgor (IV), nato desno čez previs (VI-, kk) v travnato poč. Raztežaj po njej na dobro stojišče. Prek gladke plošče pod poč in po njej raztežaj levo na stojišče. Ko se poč razdeli, po desnem kraku (VI, kk) na stojišče v dnu kamina. Po njem prek dveh previsov v lažji svet na gredini. Po gredini 3 raztežaje levo in desno za stebričkom navzgor (krušljivo) na raz (od tu lahko tudi po varianti 528 a). Po razu raztežaj (V+) na slabo stojišče. Dalje po plošči na desni strani raza (V) in višje na dobro stojišče na razu. Raztežaj navzgor na ramo v razu. Od tu dalje se raz močno položi. 3 raztežaje po razu (mestoma IV) na prvi stolp. Dalje lažje po razu in grapi v škrbino med prvim in drugim stolpom Šit.
Sestop: a) Po J pobočjih Šit v Jalovško škrbino (1 ura) in dalje v Tamar (uro in pol), b) Po grebenih na Travnik in dalje kot pri smeri 517.
528a Varianto je prvi plezal Ljubo Juvan 22. septembra 1963 (PV 1964, 577).
Ocena II, eno mesto IV, višina stene 550 m, čas plezanja 2 uri.
Opis: Iz smeri 526 desno v grapo in po njej do gladkega skoka; obideš ga na levi strani. Dalje po grapi (mestoma krušljivo) do večjega skoka. Previsni spodnji del skoka obideš na levi strani, nato čez zgornji del (IV, kk) v grapo, ki se močno zoži. Po njej lahko v škrbino med Travnikom in Šitami.

529 SMER HERLEC - KOČEVAR
Prva plezala Roman Herlec in Rado Kočevar 13. avgusta 1950 (NS 81).
Ocena IV, spodnji del V-, višina stene 550 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop po poti iz Tamarja proti Jalovcu; ko pride pot iz gozda in grmičevja, levo pod steno Šit (uro in pol).
Opis: Vstop na levem robu široke, gruščaste gredine, ki se vleče pod steno. Navzgor 2 raztežaja v smeri gladke zajede, ki jo zapira velika streha (mestoma trava). Pod streho desno na ploščad (k). Nato nekaj m desno in navpično navzgor po strmi, a dovolj razčlenjeni steni 3 raztežaje (kk). Stena se polagoma nagne in prehaja v velikansko kotanjo (tu odcep smeri 530 in 530a). Z levega roba kotanje po lažjem svetu proti levi do markantnega grebena. Po njem nekaj raztežajev do značilne strme stopnje, pod katero je velika gruščnata polica. V kotu pod polico je 50 m visok in ozek kamin, ki omogoča prehod. Težaven je vstop v kamin (kk). Nad kaminom po lažjem svetu v glavnem naravnost proti vrhu. Razen kratke stenice ni več težav in je možen izstop v več variantah.
Sestop kot pri smeri 528.

530 DIREKTNA SMER
Prva plezala France Avčin in Daro Dolar avgusta 1951 (NS 81 - 82).
Ocena V+, višina stene 550 m, čas plezanja 7-8 ur.
Dostop kot pri smeri 529.
Opis: Vstop kot pri smeri 529 in po tej smeri vse do kotanje v začetku grape z mokrimi in gladkimi platmi. Po grapi skoraj do konca in po krušljivi travnati gredi desno na raz. Po razu 1 raztežaj do zajede, desno od slabo izobliko-vanega stolpa. Sprva nekaj m desno od zajede, nato po njej do vrha stolpa. 2 raztežaja desno navzgor po ploščatem svetu v smeri plitvega, ozkega žleba, nato naravnost navzgor in skozi kratek kamin na udobno stojišče. 3 m težko navpično navzgor v strmo zajedo (nekak žleb). V njegovem območju kake 3 raztežaje navzgor; zelo strmo in drobljivo, klini slabo prijemajo. Svet se obrne v desno proti ozki škrbini v grebenu. Levo naravnost navzgor čez težavno preveso v lažji svet. Pol raztežaja po skrotju do grebena, za katerim leži v globoki grapi sneg (njegov konec je viden iz doline, možic). 3 raztežaje po strmi, široki, ploščati polici, dobro vidni iz doline, poševno levo navzgor do grede pod ozkim, navpičnim kaminom. Nerodno skozenj in v lažji svet. Še pol raztežaja in stopiš za skalno ograjo tik pod vrhom (možic).
Sestop kot pri smeri 528.

530a Varianto sta prva plezala Boris Kambič in Davor Ribarovič 15. oktobra 1959 (PV 1962, 384).
Ocena IV+, čas plezanja 8 ur.
Opis: Po smeri 529 do velike kotanje, nato po polici desno do plitvega žleba. Po njem navzgor in desno pod slabo oblikovan stolp (k). Po kaminih v žleb in proti desni več raztežajev po lažjem gruščnatem svetu in po žlebu na polico. Po njej levo čez plati do kota in po njem v smer 532.

531 STEBER ŠIT
Že leta 1958 sta Aleš Kunaver in Milan Pintar preplezala varianto iz smeri 532 v smer 533 (PV 1958, 440 - 446). Poleti 1966 pa je Ante Mahkota z Jernejem Horvatom preplezal spodnjo tretjino stebra do smeri 533. Nadaljeval je z Borisom Grudnom približno po omenjeni varianti in dalje po stebru do vrha. Ocena vstop VI+, A2 - A4, cela smer VI, višina stene 550 m, čas plezanja 14 ur.
Dostop kot pri smeri 532.
Opis: Z velike gredine pod Šitami 30 m levo navzgor po rumenih skalah na polico, ki se vleče do smeri 529 (II-III). Na polici (kk) dobro stojišče. Po klinih naravnost navzgor do velike strehe (kk, 2 svedrovca, zagozde - A2, A3), čez njo (VI+) in desno (kk, A2) v rdeč, krušljiv žleb. Po njem čez previs (VI) v votlino. Iz nje desno in čez krušljiv previs v boljšo skalo (svedrovec, 25 m). Naprej po dobro razčlenjenih ploščah (V) na stojišče. Po ploščah desno okoli roba (k) in navzgor v dno velike grape, ki jo 60 m višje prečka smer 532 (IV). Po kaminu raztežaj navzgor (III-IV) in dalje desno do smeri 532. Dalje po razu poševno desno navzgor pod črno zaporo (k), okrog roba in čez črn previs (k, V+) na polico. En raztežaj navzgor (IV) na stojišče. Od tu levo čez rumene plošče (k, V+) v ogromno votlino. Z njenega levega roba prečnica v tegu (25 m) poševno levo navzdol, do rampe v črni steni. Po rampi poševno v desno (k) na raz. Po kotu desno od raza in čez streho, nato levo. Po razu rahlo levo (kk) in kasneje desno na vrh stene.
Sestop kot pri smeri 528.

532 SMER BELAČ - ZUPAN
Prva plezala Marjan Keršič-Belač in France Zupan 13. avgusta 1950 (NS 82 - 83).
Ocena V, višina stene 550 m, čas plezanja 8-9 ur.
Dostop po poti iz Tamarja proti Jalovcu. Ko se odcepi pot na Kotovo špico, po grušču levo pod steno (uro in pol).
Opis: Vstop v vpadnici velike zajede z značilnim rumenim odlomom. Z gredine (možic) na položne plati, z njih rahlo navzdol proti desni, po prekinjeni polički na majhno stojišče pod previsom (k). Čez previs (kk, stopne zanke) in čez več krušljivih, navpičnih odstavkov v loku proti desni navzgor v dno zajede (50 m nad vstopom). S stopnjastega dna zajede levo okrog vogala po ozki polički navzdol in nato vodoravno proti levi (35 m) pod votlino. Nato nekaj m navzgor do stojišča pod prislonjenim stebrom, po poklini navzgor (40 m) na glavič (stojišče). Dalje levo čez gladke plošče (specialen k) v dobro razčlenjen žleb. Po njem in levo ven na travnato stojišče, 2 m pod suhim grmičkom. Nato v bok stebra v plati (kk) in po poklinah navzgor (50 m). Od tu po plateh levo v dno velike grape. Čez gladek skok na stojišče, skozi ozek kaminček in navzgor (30 m) po položnem svetu, levo čez navpičen, travnat skok (36 m, kk) in po napokani steni 2 raztežaja do stolpa (možic, stik z varianto 530a). Še 50 m navzgor do velike police (možic), nato nekaj m navzdol levo za prislonjen steber in na njegov vrh. Po razčlenjenem svetu 2 raztežaja do navpične pokline (kk), levo ven iz nje in navzgor (36 m) pod žleb. Po njem do zagozde, nato desno ven v plati (90 m). Od tu vidiš rdeč kamin na levi. Vanj, po njem čez krušljive bloke in navzgor (50 m) do škrbinice. Čez previs (kk), levo na travnato polico in iz stene.
Sestop kot pri smeri 528.

533 ZAJEDA
Prva plezala Igor Levstek in Milan Schara 22. in 23. julija 1954 (PV 1954, 637 - 642).
Ocena VI, višina stene 550 m, čas plezanja 8-10 ur.
Dostop kot pri smeri 532.
Opis: Vstop in začetek kot pri smeri 532. Čez krušljivo stopnjo v dno zajede. Po nagnjenih, gladkih ploščah v loku proti desni in nazaj v zajedo (votlina). Po njej, večkrat prekinjena s previsi (V), do večje obokane votline. Nad njo gladek žlambor (ki se mu je mogoče izogniti, najbolje v desno); prosto čez njega (7 m, VI+) do klina. Dalje po zajedi v kotanjo (k), čez krušljiv del (V+) in levo mimo velikega rumenega odloma iz zajede na skalnat pomol v ploščah. Raztežaj navzgor in desno proti zajedi. Ob njenem desnem robu čez previs (VI-) v zajedo. Dalje prek dveh previsnih odstavkov (VI) do rumene zapore. Le-vo iz zajede čez krušljiv previs (V+) in prek plošče navzgor na polico (k), desno od odklanega stolpa. Od tu vodoravna, kočljiva prečnica v zajedo (zijalka, k). Iz nje po viseči polici desno (k) na rob, za njim navpično navzgor in proti desni na polico. Po njej desno na slabo izražen rob. Za njim navpično navzgor in po lažjem svetu - več možnosti - na rob stene.
Sestop kot pri smeri 528.

534 SMER JLA
Prva plezala Mitja Košir in Boris Krivic 13. septembra 1966 (PV 1967, 201 -204 s sliko).
Ocena V, A1 z mesti VI, A2, višina stene 550 m, čas plezanja 10 ur.
Dostop kot pri smeri 532.
Opis: Vstop pod rumenimi previsi, 100 m desno od vstopa za smer 532. Proti levi navzgor po krušljivem terenu, nato prečnica desno na rob luske in po njej na gredino (stojišče pri grmičku). Po gredini desno 20 m na široko teraso. Na levem robu terase v travnato poč in po njej 15-20 m na poličko. Naprej po poči proti levi navzgor (k) do previsa (k), pod njim prečnica v desno in nekaj m navzgor na koritasto stojišče. V območju raza 10 m desno navzgor, nato prečnica desno čez grapo na sosednji raz in po njem 10 m na polico. Po grapi do razcepa in po levem kraku (krušljivo) v votlino in levo na polico. Proti desni v kamin, po njem do razcepa in po levem kraku na polico pod velikimi strehami. Pod strehami proti desni in čez nje na stojišče pod previsom. Prečnica proti levi navzgor 10 m do roba velikih streh, nato proti desni navzgor na poličko pod zajedo (nekaj m desno značilen kamin). Po zajedi do konca (kk, 2 raztežaja) na stojišče pod previsno zaporo. Prečnica desno v votlino (možic). Čez previsni pas (kk), več možnosti, v lažji svet in po njem v smer 535.
Sestop kot pri smeri 528.

535 SMER JESIHOVE
Prvi plezali Pavla Jesih, Danilo Kante in Janez Kveder 2. avgusta 1931 (NA 90 - 91).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 450 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 532 in desno navzgor po meliščih.
Opis: Vstop kakih 300 m nižje od najnižjega pomola SV stene Jalovca, tam kjer se stena Šit najbolj približa strmim pragom, ki padajo z Malega kota. Levo po polici navzgor do žleba in ob njem strmo navzgor, prek pragov na sipasto gredino. Po njej levo, dokler se ne zgubi v izrazitejši steni (odcep variante 535a). Strmo navzgor čez plati in police ter levo okrog roba v žleb. Po njem in ob njem navzgor na rob stene v krušljivo, razdrto škrbino.
Sestop kot pri smeri 528.

535a v zgornji polovici sta (verjetno prva) plezala varianto Joža Čop in Miha Potočnik.
Ocena mestoma IV.
Opis: Po polici desno za rob v žleb, ki višje preide v kaminast kot (na desni ga meje velike gladke plošče). Po njem na rob stene.

535b Varianto na Lopo so verjetno prvi plezali Janez Duhovnik, Ljubo Juvan, Breda Kovač in Roman Robas julija 1965.
Ocena III-IV, višina stene 400 m, čas plezanja 3 ure.
Opis: Vstop kot pri smeri 535. Po 200 m stene desno po grapi in po njenem desnem robu v veliko grapo, kotanjo (sneg) v vpadnici škrbine Velika Šita - Lopa. Iz kotanje 3 raztežaje (IV) prek pragov na gredo, ki vodi desno navzgor na greben. Malo pod grebenom se greda zoži (ozka, izpostavljena polica) in pripelje v lažji svet za robom. Nato vzporedno z grebenom na vrh Lope.
Sestop v škrbino proti Veliki Šiti (nerodno, plezanje, zadnji del zelo strm), iz nje po prodnati grapi v podnožje Jalovške škrbine.

JALOVEC

536 VZHODNA SMER
Prvi so se povzpeli po tej smeri domačini (NA 94).
Ocena I, višina stene 200 m, čas vzpona 1 uro.
Dostop po poti iz Tamarja proti Jalovcu do vrha Ozebnika (3 ure).
Opis: Z vrha Ozebnika desno po polici v V steno ter po nagnjenih plateh in po grušču na vrh.
Sestop: a) Po SZ grebenu na Kotovo sedlo (= smer 548) in po poti v Tamar (3 ure do 3 ure in pol), b) Po poti skozi Ozebnik v Tamar (2 uri do 2 uri in pol), c) Okoli Goličice na Jalovško škrbino in v Tamar (3 ure).

537 HORNOVA SMER
Prvi plezal Ferdinand Horn 1. avgusta 1909 (NA 94).
Ocena III, eno mesto IV, višina stene 400 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop po poti iz Tamarja proti Jalovcu do najnižje točke SV stene Jalovca (2 uri).
Opis: Vstop 30 m desno od najnižjega pomola stene. 50 m proti levi navzgor po razčlenjenem svetu do strmih plati. Ob njih desno navzgor na polico in po njej levo v kamin. Po njem na gredino - Kegljišče. Z vrha gredine po široki, gruščnati polici levo okoli roba in po sistemu polic z ene na drugo čez strme odstavke do velike črne votline (odcep variante 537a). Še dalje, dokler se police ne porazgube v steni nad Ozebnikom. Od tu po strmi zajedi (Hornov kamin) 2 raztežaja navzgor na prodnato ploščad. Po njej in skozi okno na Streho, do strmega skoka, ki ga preplezaš na levi strani, in dalje na vrh. Sestop kot pri smeri 536.

537a Varianto iz Hornove smeri naravnost na Streho sta prva plezala Joža Čop in Miha Potočnik leta 1933. Poteka od črne votline po kaminih in policah desno navzgor.

537b Varianto, ki se na desni izogne Hornovemu kaminu in nato spet vrne v levo nazaj, so prvi plezali Mira Marko Debelak, Tone Guerra in Stanko Tominšek leta 1926.

538 DIREKTNA SMER
Prvi plezali Joža Čop, Andrej More in Miha Potočnik 8. septembra 1935 (NS 86).
Ocena V, višina smeri 200 m, čas plezanja 6 ur.
Opis: Do Kegljišča po smeri 537. Dalje po polici levo in po poči navzgor na polico. Desno za rob v žlambor in po njem 2 raztežaja na polico (odcep variante 538a). Od tu naravnost navzgor v previsno poč (krušljivo) in po njej. Ko postane stena previsna, levo po prekriti polici in prestop prek stopnje v poševen kamin, ki vodi na Streho.
Sestop kot pri smeri 536.

538a Varianta poteka po polici na desno pod izstopni previs v Jalovčevem razu, dalje po smeri 539.

539 RAZ
Prva plezala France Ogrin in Igor Omerza 4. septembra 1932 (NS 86).
Ocena IV+, mestoma V+ in VI, višina smeri 200 m, čas plezanja 5-7 ur. Dostop kot pri smeri 537.
Opis: Vstop po smeri 537 in po njej do Kegljišča. Nato desno od najvišje točke terase v poklino. Po njej do varovališča na razu (70 m). Dalje skoraj vodoravno po polici (20 m) v lopico (odcep variante 539a) in desno pod gladek, izpran žlambor. Po njem in po levem robu (kk, VI) na polico. Dalje po lažjem svetu pod previs. Čez oporno poč (5 m) na bolvan, desno (2 m) in prek previsa (kk, VI-) na viseč krušljiv svet. Po njem na Streho.
Sestop kot pri smeri 536.

539a Varianto so plezali Emilio Comici, Anna Escher, Jože Lipovec in Ida Mally 26. septembra 1934 (NS 86).
Opis: Iz lopice poševno levo navzgor (kk) do raza in okrog njega. Nato čez strmo stopnjo na dobro stojišče. Po previsni poči (V-) na levi strani raza in lažje navzgor pod previs. Prek njega na Streho.

540 ČRNI ODLOM
Prva plezala Marko Dular in Ante Mahkota 21. julija 1955 (PV 1956, 186). Ocena IV-V, eno mesto VI+, višina smeri 130 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 537, nato desno po meliščih do vstopa.
Opis: S prodišča 20 m navzgor na polico in po njej levo (50 m). Čez strm, dobro razčlenjen prag nad sistem krušljivih streh. Malo desno in po nakazani poči navzgor do poličke. Z rokami opirajoč se nanjo (prosto VI+) desno v dno zajede. Po njej in levo na stojišče (k). Od tu prečenje (40 m) po polici na Kegljišče.
Sestop: a) Spust na plaz pod Jalovcem, b) Po smeri 539 na vrh in navzdol kot pri smeri 536.

541 DULARJEVA ZAJEDA
Prva plezala Lojze Golob in Ljubo Juvan 10.-11. septembra 1959 (PV 1960, 220 in 426).
Ocena VI, višina stene 300 m, čas plezanja 19 ur.
Dostop kot pri smeri 540.
Opis: Vstop s snežišča levo ob velikih votlinah v zajedo, ki teče prek cele stene do gredine. Po poči čez dva previsa do votline (k). Po polički levo (4 m) in prek krušljivega rumenega previsa v navpično steno (VI+). Po njej v previsen kamin (kk) in desno na gruščnato poličko (k). Dalje po poči v oporni tehniki, čez dva previsna odstavka v večjo votlino. Raztežaj po kaminu in desno na stojišče (k). Prek krušljive stenice (k) na polico in po njej levo (6 m) na slabo stojišče. V loku z leve proti desni v zajedo in po njej v votlino (k). Iz nje 30 m po krušljivi previsni steni (kk, zagozde, A3) v kot pod streho. Levo prečnica pod streho (kk, zagozda) in po poči (k) v kotanjo. Po polici levo (15 m) in po poči na stolpiček. Desno prek stenice (kk) na gredino. Po njej in po žlebu desno navzgor na Streho.
Sestop kot pri smeri 536.

542 SMER ČOP - JESIH - POTOČNIK
Prvi plezali Joža Čop, Pavla Jesih in Miha Potočnik leta 1927 (NA 95 - 96). Ocena III-IV, višina stene 300 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 540 (3 ure).
Opis: Vstop po plitvem žlebu. Dalje mimo štirih votlin na pomol. Levo prek strme plošče in navzgor na nagnjeno gredino, pod vršno steno (odcep smeri 542a). Levo in po nagrmadenih skalah ter po kotu na Streho.
Sestop kot pri smeri 536.

542a Varianto sta prva plezala France Avčin in Tone Dovjak.
Ocena III. Poteka levo po gredini na Streho.

543 SMER HUDEČEK - JUVAN
Prva plezala Jože Hudeček in Ljubo Juvan 9. avgusta 1959 (PV 1962, 96). Ocena IV, mestoma V, višina stene 300 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 540 in še naprej po melišču in snegu (3 ure).
Opis: Vstop malo pred koncem snega v grapi, ki vodi na SZ greben. 3 raztežaje levo navzgor na gredino in po njej pod vršno steno. Levo po polici čez previs (k), nato desno navzgor pod zajedo. Po njej do luske, po poči ob luski do vrha in levo na pomol. Po gladkem kaminu, nato desno prek plošč in prek rumene stene na Streho (20 m pod vrhom).
Sestop kot pri smeri 536.

544 GRAPA NA SEVEROZAHODNI GREBEN
Prva plezala Fuchs in Gogiatti leta 1928 (NA 96).
Ocena III-IV, višina stene 200 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 540 in še naprej do vrha plazu (3 ure).
Opis: Smer poteka v območju leve grape, krušljivo.
Sestop po SZ grebenu na Kotovo sedlo ali po SZ grebenu na vrh in dalje kot pri smeri 536.

MALI JALOVEC

545 SMER KOČEVAR - PAJER
Prva plezala Rado Kočevar in Danica Pajer maja 1950.
Ocena IV, višina stene 250 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 540 in dalje po melišču do stene (3 ure).
Opis: Smer poteka po razu levo od zajede.
Sestop kot pri smeri 544.

546 ZAJEDA
Prvi plezali Matevž Frelih, Adi Keržan, Drago Korenini in Boris Šega 21. avgusta 1932 (NS 86).
Ocena IV, mestoma V, višina stene 300 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 545 (3 ure).
Opis: Smer poteka po navpični zajedi, ki razi Mali Jalovec od vrha do tal.
Sestop kot pri smeri 544.

547 DESNA SMER
Prva plezala Jože Hočevar in Breda Kovač 3. oktobra 1965.
Ocena IV, mestoma V, spodnji del III, višina stene 200 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 545 (3 ure).
Opis: Vstop s snežišča v desno grapo, rahlo proti desni (40 m) na glavo, do prevese. Nato levo in po zajedi do strehe in rumenih naloženih skal. Na polico, po njej desno v plitvo zajedo in do navpične stene. Po desni zajedi do strehe in levo na ploščo. Nato na steber. Z njega desno po kaminu in rahlo proti desni na greben (možic). Prek skoka na rob stene.
Sestop kot pri smeri 544.

547a Varianto po SZ razu Malega Jalovca sta prva plezala Jože Hočevar in Zmago Medved 12. junija 1966 (PV 1967, 326 - reg.).
Ocena IV, dve mesti V- in eno V, višina stene 200 m, čas plezanja 5 ur.
Opis: Vstop po smeri 547 in nato po lažjem, toda krušljivem svetu do črno rumenih plat. Od njih tik pod strehami prečnica (V-) 30 m levo do krušljive police. Desno (k, V), nato levo rahla prečnica čez majhen previs do stopničastih skokov in desno na polico. Od tu levo v graben 30 m do luknje in po polički levo na raz. Desno čez majhen previs (V-) v graben ter po lažjem svetu levo na raz in na vrh.
Sestop kot pri smeri 544.

548 SEVEROZAHODNI GREBEN
Do vrha Malega Jalovca sta prva plezala H. Wödl in L. Brunner leta 1896,
T. Maischberger in H. Pfannl pa sta ga 4. junija 1900 (NA 96) preplezala v celoti.
Ocena I, čas vzpona 2 uri.
Dostop po poti iz Tamarja na Kotovo sedlo (3 ure).
Opis: S Kotovega sedla po robu proti grebenu in pod njim desno skozi žleb, ki pada na koritniško stran. Po grebenu na Mali Jalovec in navzdol v škrbino pod vrhom. Po polici na Z pobočje in po grušču navzgor do vrha. - Po tej smeri je vodila nekdaj zavarovana pot. Markacije pa so leta 1958 uničili, da ne bi varale planincev, ker je bila pot po prvi svetovni vojni opuščena.
Sestop kot pri smeri 536.

KOTOVA ŠPICA

549 NORMALNI PRISTOP
Prvi plezali Gstirner, Schonka z ženo in brata Struggl leta 1893 (NA 82). Ocena I, višina stene 250 m, čas vzpona 1 uro.
Dostop: a) Iz Tamarja po poti na Kotovo sedlo (3ure). b) Iz Tamarja po poti proti Kotovemu sedlu, desno po strmi travnati gredini na Mali Kot in po razbitih podih na Kotovo sedlo (3 ure), c) Iz Loga pod Mangrtom po poti na Kotovo sedlo (4 ure).
Opis: S Kotovega sedla pod J steno in po prekriti polici na raz. Po njem lahko navzgor, deloma prek plošč, in ko se raz strmo dvigne, levo v Z steno. Po krušljivi, deloma drnasti steni nad globoko grapo več raztežajev navzgor. Ko se raz položi, desno nanj in po njem na vrh (2 raztežaja). - Možno je tudi prečiti Z steno do grape in po njej na vrh.
Sestop po isti smeri (1 uro).

550 DIREKTNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 11. junija 1950 (NS 87).
Ocena IV, dve mesti V, višina stene 250 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 549.
Opis: Vstop z vrha plazu v vpadnici kaminov, prek podnožnega pečevja. V srednjem delu izpodrezan prag (III). Do zaprodene terase v podnožju kamina. Težak vstopni previs (3-4 m). Zgoraj v kaminu zagozdena skala (k). Dalje po navpičnem kaminu, ki ga sestavljajo odstavki z zagozdenimi skalami; prehod čez vsako zagozdo je zelo težak, klini prijemajo slabo. Za velikim bolvanom klin z leseno zagozdo. Tu plezaš v razkoraku. Više postane kamin navpičen. Ker je na notranji strani precej ozek, se pleza v razkoraku zunaj. Dalje se kamin zoži, da je preozek za gozdenje s telesom in preširok za gozdenje z nogo. Stene so gladke in nerazčlenjene (V). Čez nje v lažji svet. Kamin se malo položi, a postane krušljiv. Prek velikih nagrmadenih skal sumljive trdnosti 2 raztežaja strmo navzgor. Nato po zložnejšem kaminu z rahlim odklonom v levo (50 m) na JZ raz. Dalje še 10-15 m proti desni in po kaminčku naravnost na vrh.
Sestop po smeri 549.

551 SMER JUVAN - ŠTEBLAJ
Prva plezala Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 15. julija 1962 (PV 1962, 577). Ocena IV+, eno mesto VI, višina stene 250 m, čas plezanja 7 ur.
Dostop kot pri smeri 549.
Opis: Vstop v vpadnici kaminov. Po gredi desno in prek strmega krušljivega odstavka (kk) v lažji svet. Raztežaj po počeh naravnost navzgor, nato malo desno in po kaminu na ramo. Naravnost navzgor po krušljivem, rumenem stebričku (kk) na slabo stojišče. Dalje po poči pod streho, ki jo tvori zagozden bolvan med dvema stebričkoma. Čez streho (kk) v kamin. Po njem do konca. Tu se stena položi. Še 2 raztežaja levo navzgor, naravnost na rob.
Sestop po smeri 549.

552 JESENIŠKA SMER
Prvi plezali Lojze Ažman, Peter Ferjan, Janez Krušic, Jože Stražišar in Tone Zupan 23. oktobra 1949 (PV 1962, 577).
Ocena IV+, mestoma V, višina stene 250 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 549.
Opis: Vstop 20 m levo od Kalteneggerjevega kamina. Po strmem, dobro razčlenjenem pečevju naravnost navzgor na gredino. V desnem delu gredine vstop v navpičen, izredno težaven kamin. Po njem (uporaba zagozd) in po nekaj m prestop z malega pomolčka desno v poč. Po poči navzgor na položnejši svet (tu odcep variante 552a). Dalje po gladki poševni polici desno navzgor in skozi kratek kaminček na mizast pomol. Za njim se stena odkloni rahlo proti V. Prestop okoli vogala (brez pravih opor) desno na poličko. Z nje takoj navzgor, čez navpični prag (4 m) na široko, zaprodeno teraso. Po polički v krušljiv strm kamin, ki vodi v loku proti desni, na gladko, navzven visečo polico. Na koncu police prestop na zračen pomol in z njega vodoravno desno prek gladkega rebra. Tu se spet izoblikuje polica, ki je brez težav, in po krušljivi grapi na JV raz. Po skrotju nekaj raztežajev do vrha.
Sestop po smeri 549.

552a Kaminsko varianto sta prva plezala Peter Ferjan in Vera Šuligoj junija 1950 (PV 1962, 577).
Ocena V, višina smeri 250 m, čas plezanja 5 ur.
Opis: S stojišča nad počjo čez previs naravnost v kamin ali desno in nato strmo levo navzgor v kamin. Dalje po kaminih in počeh, na koncu skozi okno na JV raz. Po njem na vrh.

553 KALTENEGGERJEV KAMIN
Prva plezala Paul Kaltenegger in Kristina Roth avgusta 1920 (NA 96).
Ocena III, višina stene 250 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 549.
Opis: Vstop po gredi, ki vodi pod markanten, trikoten odlom. Še desno naprej po polici, ki se na koncu zoži, v kamin, ki reže desni del J stene. Po kaminu navzgor na široko polico. Od tu prek pragov na JV raz in po njem na vrh; čim bolj greš nad kaminom v desno, tem lažji je svet.
Sestop po smeri 549.

VZHODNA STENA

554 TORELLIJEVA SMER
Prva plezala Janez Kveder in Albin Torelli leta 1928 (NA 97).
Ocena III, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 549 na Kotovo sedlo in nekoliko navzdol pod JV raz Kotove špice (pol ure).
Opis: Vstop v izraziti prekriti žlebasti gredini. Po prvem žlebu (mestoma kaminast) navzgor. Zgornji strmi in gladki del žleba obideš po desni strani. Višje prečiš žleb in na JV raz. Po njem na vrh.
Sestop po smeri 549.

554a To smer so poznali že domačini. Vstop kot pri smeri 554 in še naprej v desno in po drnasti steni na vrh.

V KONCU ŠPICA

Vrh je dostopen po smeri 555 do škrbine med V Koncu špico in Vevnico. Od tu po grebenu na vrh.

VEVNICA

555 NORMALNI PRISTOP
Prvi so plezali domačini (NA 97).
Ocena I, čas vzpona 2 uri.
Dostop kot pri smeri 554.
Opis: S prodnate grape pod J V razom Kotove špice desno po izraziti prekriti žlebasti gredini in prek žlebov v krnico med V Koncu špico in Vevnico. Dalje po ploščatem žlebu v škrbino med tema vrhoma in po grebenu na vrh. Sestop po isti smeri (2 uri) ali pa po grebenu na Kotovo špico in dalje po smeri 549 (3 ure) na Kotovo sedlo.

556 GRAPA
Prva plezala Jernej Horvat in Boris Krivic 7. januarja 1967.
Ocena je odvisna od snežnih razmer. Višina smeri 400 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop iz Tamarja na Rušno planjo in pod steno (2 uri in pol).
Opis: Po grapi prek treh skokov v škrbino na grebenu in po njegovi levi strani na vrh.
Sestop kot pri smeri 555.

557 SMER ČEZ DRN IN STRN
Prva plezala Jernej Horvat in Boris Krivic 4. januarja 1967.
Ocena je odvisna od snežnih razmer. Višina smeri 300 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 556 in desno pod najnižjo škrbino med Strugom in Vevnico (3 ure).
Opis: Smer poteka po neizrazitih grapah in vesinah do stolpa na grebenu. Sestop kot pri smeri 555.

STRUG

558 ZIMSKA SMER
Prva plezala Boris Kambič in Franci Savenc 8. marca 1966. Ocena je odvisna od snežnih razmer, višina 900 m, čas vzpona 4—5 ur.
Dostop po poti iz Tamarja proti Jalovcu (1 ura). Opis: Vstop desno po snegu in čez prage navzgor v izrazito grapo. Po njej stalno desno na greben levo od drugega - vrha Struga.
Sestop: a) Po isti smeri (odvisno od snežnih razmer), b) Po grebenu na Kotovo špico in dalje po smeri 549 na Kotovo sedlo (3—4 ure) in v Tamar (2 uri), c) Po grebenu na Srednjo Ponco in po poti navzdol v Tamar (5 ur).

559 ARIHOVA SMER
Prvi plezal Miha Arih.
Ocena I-II, višina stene 350 m, čas vzpona 2 uri.
Dostop iz Tamarja na Rušno planjo po pastirski poti.
Opis: Z Rušne planje po grapi v škrbino levo tik ob vrhu Struga in po grebenu na vrh.
Sestop: a) Po isti smeri (2-3 ure), b) Po grebenu na Srednjo Ponco in po poti v Tamar (5 ur).

560 DESNA SMER
Prvi plezalci niso znani (NA 97-98).
Ocena II-III, višina stene 350 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop po poti iz Planice na Srednjo Ponco do velike vodoravne votline. Od tu levo skozi ruševje v ploščato grapo in po njej v krnico Skednji (2 uri).
Opis: Iz Skednjev pod levi del stene. Po žlebu v škrbinico (stik z varianto 560 a). Nato desno po rebru med veliko grapo in spodnjim strmim, ploščatim delom V stene, čez prage navzgor in levo prek strme stopnje na greben Struga. Po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 559.

560a Vstopno varianto s poti na Rušno planjo desno navzgor po grapi, prek gladkih pragov v škrbinico pod grebenom Struga (od tu dalje po smeri 560) sta prva plezala Jernej Horvat in Boris Krivic 26. decembra 1966.

ZADNJA PONCA

561 UROŠEVA GRAPA
Prvi plezal Uroš Župančič 10. marca 1940 (zimski vzpon).
Ocena je odvisna od snežnih razmer, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri. Dostop kot pri smeri 560.
Opis: Po grapi z najvišje točke Skednjev desno navzgor na greben in po njem na vrh.
Sestop po grebenu na Srednjo Ponco in po smeri 563 v Tamar (3 ure).

SREDNJA PONCA

562 GRAPA MED SREDNJO IN ZADNJO PONCO
Prvi plezal Uroš Župančič 12. novembra 1939 (zimski vzpon).
Ocena je odvisna od snežnih razmer, višina stene 250 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop po smeri 563 do krnice med Zadnjo in Srednjo Ponco (2 uri).
Opis: Iz krnice po grapi proti Rdeči škrbini. Izstopiš desno od njene najnižje točke. Dalje po grebenu na vrh.
Sestop po smeri 563 (2 uri).

563 NORMALNI PRISTOP
Prvi plezal Julius Kugy z Andrejem Komacem leta 1897 (NA 80).
Čas vzpona 4 ure.
Opis: Za karavlo v Tamarju po gruščnatem žlebu proti velikim votlinam. Mimo njih v loku proti levi, nad njimi desno skozi ruševje in gozd na hrbet, ki ga loči zaprodena krnica od drnastih sten Ponc. Po hrbtu navzgor in desno prek dveh grap ter po drnastem pobočju na vrh.
Sestop po isti smeri (2 uri).

564 KALTENEGGERJEVA SMER
Prva plezala Paul Kaltenegger in Kristina Roth oktobra 1923 (NA 98).
Ocena II, višina stene 500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz Tamarja prek melišč, ruševja in jarkov navzgor do izrazitih stolpov pod vzhodnim stebrom (2 uri).
Opis: Pred vrhom melišča levo v stranski žleb, po njem in čez strmejše stopnje ter po lahkem svetu na vrh.
Sestop po smeri 563.

565 VZHODNI STEBER
Plezali Janez Golob, Ljubo Juvan, Tone Sazonov in Lojze Šteblaj oktobra 1963.
Ocena II, mestoma III, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 564.
Opis: S sedelca med stolpi in stebrom po ploščati, ruševnati steni v žleb in po njem navzgor na poraslo ramo v V stebru. (Do sem lahko tudi po žlebu z najvišje točke prodnatega stožca pod Srednjo Ponco.) Nad ramo se steber dviguje v strmi stopnji. Obideš jo desno po polici in žlebu ali levo v škrbino. Dalje po dobro razčlenjenem stebru navzgor na vrh.
Sestop po smeri 563 (2 uri).

566 SMRTNICA
Prva plezala Ljubo Juvan in Boris Krivic 25. septembra 1966 (PV 1967, 327 - reg.).
Ocena II, mestoma IV, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 567.
Opis: Smer poteka po levi grapi. S snežišča pod grapo po kaminih, ki jih prekinjajo veliki bolvani, 4 raztežaje navzgor (IV). Dalje se grapa močno razširi in položi. Še naprej po njej in 30 m pod škrbino med Visoko in Srednjo Ponco 2 raztežaja levo navzgor na greben.
Sestop kot pri smeri 563.

VISOKA PONCA

567 VZHODNI STEBER
Prvi plezal Gustav Renker julija 1912 (NA 98 - 99).
Ocena III, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop: a) Iz Rateč proti jugu na gozdnat hrbet (najsevernejši izrastek Ponc) in po gozdnih stezah v jarek, ki pada iz krnice pod severnim grebenom Visoke Ponce. Na gozdnat hrbet prideš tudi po stezah za smučarskimi skakalnicami. Po jarku navzgor in desno v krnico ter dalje na Vratca (3 ure), b) Od smučarskih skakalnic v Planici po desni poti proti Tamarju do drugega (južnega) jarka. Po njem lovska steza na Ovčjo stran, pod V steno Visoke Ponce. Od tu desno čez rob v krnico pod S grebenom in na Vratca (3 ure), c) Od planinskega doma v Tamarju po poti poševno navzgor prek melišč pod V pobočjem Srednje Ponce. Čez jarek in skozi ruševje v strm gozd ter pod izrazitimi stolpiči pod V stebrom Srednje Ponce navzdol na Ovčjo stran. Dalje kot pri b) (3 ure).
Opis: Z Ovčje strani na desno stran stebra, po strmem kaminu in krušljivi steni na prodnat pomol v V stebru. Po njem do konca, nato desno po plateh na S greben.
Sestop po grebenu na Srednjo Ponco in po smeri 563 v Tamar (3 ure).
V stebru sta Kaltenegger in Rothova preplezala več variant.

568 PEČARJEVA SMER
Prvi plezal Janez Pečar-Bobek (NA 99).
Ocena II, višina stene 400 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 567.
Opis: Z Ovčje strani po grapi navzgor, nato desno prek grape v ploščato steno. Po njej navzgor v škrbino v S grebenu. Dalje po drnastih policah na V strani pod grebenom proti J pod vrh. Po strmih pečinah na vrh.
Sestop kot pri smeri 567.

568a Varianto je plezal Uroš Župančič 2. marca 1939 (zimski vzpon).
Ocena II, čas plezanja 2 uri.
Opis: Z roba med Ovčjo stranjo in krnico pod S grebenom po ploščatem žlebu in po stebru. Dalje desno ob stebru v škrbino v S grebenu

569 SEVERNI GREBEN
Prvi plezal Albin Roessel 27. septembra 1908 (NA 99 - 100).
Ocena II, višina stene 400 m, čas plezanja dve uri in pol.
Dostop kot pri smeri 567.
Opis: Z Vratc po grebenu (strmejše stolpe obideš na Z strani) v škrbino pod vršno grmado. Od tu desno v žleb v Z boku. Po žlebu, v zgornjem delu skozi ozek kamin na vršni del grebena. Po njem lahko na vrh.
Sestop kot pri smeri 567.
Možne so razne variante vstopa na greben. Najprimernejša je po plateh z V strani v škrbino pod vršno grmado.

570 GREBENSKO PREČENJE RATEŠKIH PONC
Prvi plezalci niso znani.
Ocena II-III, čas plezanja 10-12 ur.
Dostop kot pri smeri 567.
Opis: Z Vratc po grebenih vrhov: Visoka Ponca - Srednja Ponca - Zadnja Ponca - Strug - Vevnica - V Koncu špica - Kotova špica in na Kotovo sedlo. Zahtevnejša odseka sta: S greben Visoke Ponce, greben V koncu špica - Kotova špica. Odsek med Vevnico in Visoko Ponco ima deloma nadelano pot. Sestop kot pri dostopih za smer 549.

MALA PONCA

Vrh je lahko dostopen z Vratic skozi ruševje in po skrotju (dostope na Vratica glej pri smeri 567), sicer pa plezalsko ni zanimiv.

Oznake: ALP
eXTReMe Tracker