Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kri belega gamsa

  ......2013
12. Mai, Sonntag bis 27. April 2014, Sonntag
Sagenhaft III – Im Königreich des Zlatorog
Ausstellung mit Fotografien von Dan Briški, Ljubljana

 


Das Zlatorog-Motiv zierte auch den Tischbanner der
Meininger Baumbach-Gemeinde. Foto: Manfred Koch

četrtek, 28. november 2013, ob 05:29, Bruno Fras, ogledov: 1986

Das Blut der weißen Gämse: Do 27. aprila 2014 bo v Literarnem muzeju Baumbachhaus v Meiningenu razstava "Pravljično III - V kraljestvu Zlatoroga".

Prikazanih je 31 fotografij slovenskega alpinista in poklicnega fotografa Dana Briškija. Prizorišče so Vzhodne Julijske Alpe z mogočnim Triglavom.
Na visoki planoti te gore naj bi se pasel Zlatorog, beli gams z zlatimi rogovi, s svojo čredo. Skozi stoletja so si pastirji na pašnikih pod triglavskim masivom pripovedovali zgodbe o tej mitološki živali: da naj bi bila pod zaščito Bele ženske, poganske boginje narave, da iz njegove krvi zraste čudežna triglavska cvetlica in da njegovo zlato rogovje kaže pot do zaklada na gori Bogatin. Ko naj bi nekoč nek lovec iz Trente poskusil usmrtiti Zlatoroga, so gamsi opustošili do tedaj rodovitne gorske ravnice. Razdalja med Zlatorogom in njegovo čredo se je povečala.
Vse te zgodbe in domišljija so botrovale tudi osiromašenju slovenskih hribovcev, pa tudi strah pred pregrešno slabim ravnanjem z naravo se je povečal.

Pesnik Rudolf Baumbach iz mesta Meiningen, ki je bil med letoma 1870 in 1885 pogosto na tem območju in je slišal vse te zgodbe, je leta 1876 ustvarili ep "Zlatorog, alpska pripovedka''. Poemi o belem gamsu Zlatorogu je Baumbach odprl pot prek državnih meja. Ep je bil preveden v angleški, italijanski, češki in srbski ter hrvaški jezik. Mnogi skladatelji so Baumbachov Zlatorog uglasbili kot opero ali oratorij ali pa njegove dele kot pesmi.
Anton Funtek je leta 1886 ustvaril slovensko različico tega epa, katerega zgodovinski vpliv seže do današnjih dni. Leta 1995 pride "Zlatorog" tudi na oder gledališča na Jesenicah. Ta mitološka žival se leta 1997 pojavi tudi na slovenskih poštnih znamkah. Celo kipar in sporni zdravilec zemlje Marko Pogačnik je povzel ideje o Zlatorogu za svoje ustvarjalno delo. Tudi pri oblikovanju slovenskega Triglavskega narodnega parka je bil navzoč mit Zlatoroga, s poudarkom na ekološki tematiki, ki je v pretežnem delu botrovala Baumbachovim verzom.

Pod naslovom Kri belega gamsa ter o mitu iz Triglavskega narodnega parka bo tudi večerna prireditev v muzeju v Meiningenu. Spremljevalna prireditev omenjene razstave bo v četrtek, 23. januarja 2014, ob 19. uri v dvorani dvorca v Meiningenu. Dr. Andreas Seifert bo kot poznavalec literarno-zgodovinske preteklosti Zlatoroga kot tudi Triglavskega narodnega parka spregovoril tudi o tem. Prikazan bo tudi kratek film o čudoviti naravi Julijskih Alp.
Sedeže v dvorani bo mogoče rezervirati (od 2. januarja dalje) v blagajni muzeja: (03693) 88 10 30.

Andreas Seifert  
Meininger Museen  

Oznake: FOT, TNP
eXTReMe Tracker