Delo, Šport: ... Centralni steber Rzenika
Severna stran Rzenika nad Kamniško Belo je pri nas priznana kot najbolj krušljiva, zato je razumljivo, da le redko doživi obisk plezalcev. 2. in 3. septembra 1956 sta v njej Marko Dular in Ljubo Juvan preplezala »Centralni steber«, ki je do letos doživel le dve ponovitvi. V soboto pa so vanj vstopili Kamničani Blaž Slapnik, Tone Trbovšek in Janez Uršič. Vzpon so končali naslednji dan po 15 urah plezanja.
»Raz« Špika
Po mnogih poskusih naših in tujih plezalcev sta 29. in 30. julija 1964 Čeha Jaromir Rada in Jozef Kaplan preplezala SV raz Špika in ga imenovala »Cizljeva smer«. Prvo ponovitev sta opravila Ščetinin in Mahkota, drugo pa 20. 10. 1968 Jože Oman in Milan Robič. Ta dva sta tudi izpeljala varianto iz »pajka« v desno. Sledila je še ena ponovitev originalne smeri (Krivic - Košir), v nedeljo pa še četrta. Zadnja ponavljalca sta Danilo Cedilnik in Metod Grošelj, ki sta tudi prva ponovila varianto (5 ur).
Oblegani Einar Mikkelsen
Lanskoletna danska alpinistična odprava na Grenland, v kateri je bil tudi naš rojak Dolfi Rotovnik, je imela za prvotni cilj 3200 metrov visoki vrh imenovan Einar Mikkelsen. Vendar so morali cilj spremeniti zaradi obilice priobalnega ledu. Letos je bila na delu nova odprava - Watkins Erpedition, ki se je poskušala približati vrhu prek celine. Uspeli niso zaradi pretoplega vremena in številnih razpok.
Kako da vrh, ki ima razmeroma nizko absolutno višino, vsako leto pritegne toliko ljudi? Vrh, ki ga razen na letalskih posnetkih še ni videl nihče, je podoben himalajskim velikanom, ker se dviga s komaj 600 m visokega podnožja. Poznavalci ga imajo za enega najbolj zanimivih ciljev na Grenlandu.
Poslansko vprašanje
Poslanec prosvetno kulturnega zbora skupščine SR Slovenije, Jože Malenšek je po zadnjih dveh nesrečah v gorah naslovil na skupščino poslansko vprašanje: Kako, da pogovori med zastopniki Planinske zveze Slovenije in skupščine ter izvršnega sveta SRS glede nabave primernega helikopterja za vsa reševanja v naših gorah, še niso rodili uspeha?
Vse več je nesreč, pri katerih je potrebno posredovanje avstrijskega helikopterja, ker naš nima zadostne delovne višine.
Ali res ni mogoče, da bi Slovenija dobila helikopter, ki bi bil sposoben leteti in pristajati v višinah do 3000 m? Ali so realne možnosti, da bi ga dobili v prihodnjem letu? Koliko sredstev bi bilo potrebno in kako bi jih bilo potrebno zbrati?
To so podvprašanja, ki jih je Jože Malenšek iz Belih vod nad Šoštanjem nanizal v dopisu, katerega prepis je dobila tudi Planinska zveza Slovenije.
Zbor reševalcev - veteranov odpovedan
Zbor gorskih reševalcev - veteranov, ki bi moral biti v nedeljo na Vršiču, so morali organizatorji odpovedati. Gorskim reševalcem iz Rateč, Kranjske gore, Mojstrane in Jesenic namreč ni uspelo zbrati sredstev, ki bi zadoščala za kritje stroškov zbora.
Plezalna vrv
Pred kratkim je avstrijska planinska zveza izdala zanimivo brošuro o plezalnih vrveh. Največ pozornosti je vredna trditev, naj se uvede v plezalne šole križno varovanje namesto dinamičnega, ki niti še ni povsem prodrlo. Prednosti, ki jih ima dinamično varovanje, naj bi namreč nadomestili z drugimi varovalnimi elementi.
Klini manjkajo
Po zadnjih podatkih kaže, da so neznanci izbili kline v treh smereh: »Bavarski«, »Skalaški« in »Čopovem stebru«. Prav bi bilo, da vsi, ki o tem kaj vedo, javijo podatke na komisijo za alpinizem.
Široka zasnova »Ehoja«
Bolgarska turistična zveza izdaja na štirih straneh časopisnega papirja tedensko glasilo »Eho«, ki zelo veliko prostora posveča planinstvu in alpinizmu, razen tega pa še orientacijskim tekmovanjem, jamarstvu, potovanjem, folklori in podobnemu. V zadnjih številkah so pričeli priobčevati široko zasnovano anketo, med svetovno znanimi alpinisti. Med prvimi so na 12 enakih vprašanj o alpinizmu odgovorili: Anatolij Ovčinikov - SZ, Kurt Diemberger (Avstrija), Arne Nes (Norveška) in Felicita von Rezniczek (Švica).
Plenum mladih planincev na Lubniku
Po dobrem letu je bil v soboto in nedeljo na Lubniku nad Škofjo Loko II. plenum MK PZS, ki je obravnaval vrsto važnih vprašani s področja planinskega udejstvovanja mladih. Poleg analize in kritične ocene letošnje sezone so obravnavali delo MK, sprejeli pravilnik o uvedbi znaka »pionir -planinec« in o orientacijskih tekmovanjih, sprejeli pa so tudi koledar akcij za leto 1970. Na prvo mesto so postavili vzgojne naloge.