Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 29.08.1969

  29.08.1969


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G.Š.

petek, 29. avgust 1969, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 860

Delo, Šport: ... Stoletnica vzpona na V. Cino

Sto let bi minilo 31. avgusta odkar je Pavel Grohmann z Dunaja v spremstvu vodnikov Innerhoflerja in Salcherja opravil prvi vzpon na veliko Cino. To pomeni začetetek alpinizma v najbolj poznani skupini vzhodnih Dolomitov - skupini Treh Cin, ki že dolgo časa velja kot »visoka šola svetovnega alpinizma«.
Alpinizem je v navpičnih dolomitskih skalah izredno hitro napredoval in vsako obdobje je bilo obeleženo z vzponi tudi v tem ostenju. Leta 1879 in 1881 sta bili po zaslugi vodnika Mihaela Innerhoflerja preplezani še Zahodna in Mala Cina. Potem je šlo nezadržano naprej. Leta 1890 se je posrečil prvi vzpon po severni steni Male Cine. Leta 1893 je bil opravljen prvi zimski vzpon (Mala Cina). Leta 1909 je Fehrmann z vzponom v Mali Cini dosegel V težavnostno stopnjo. Leta 1934 je stopil Emilio Comici še korak naprej z vzponom prek navpičnega zidu severne stene Velike Cine. V zadnjih letih pa plezalcev ni ustavila niti zima, niti navpično začrtane smeri, niti največja streha ki več kot 45 m štrli iz stene.
Vse važnejše smeri, skupno jih je nad 120, so doslej preplezali tudi že naši plezalci. Letos so bili namreč uspešni še v »Švicarski direttissimi«, »Največji strehi« in drugih, s čimer so dostojno proslavili obletnico.

Mojstrančani pod Eigerjem
Po uspešni odpravi AO Mojstrana v Dolomite, so se 15. t. m. odpravili Kofler, Ažman in Brojan še v Švico. Zaradi nezanesljivega vremena imajo zamišljenih več tur, želja vseh pa je S stena Eigerja. Kakor smo izvedeli so vanjo vstopili 19. t. m. in do 15. ure priplezali do drugega snežišča, kjer so se odločili počakati. Res se je pokvarilo vreme in ker je tudi poprej tri dni snežilo, jim ni preostalo dragega, kakor spustiti se nazaj pod steno. Mimo dveh uspešnih vzponov torej še tretji neuspešen poskus.

Sestanek v Zermattu
Prve dni septembra se bodo v Zermattu zopet sestale najbolj znane alpinistke na tradicionalnem srečanju »Rendes vous hautes montagnes«. To je prvo srečanje, ki ga prireja lani ustanovljeno združenje pod vodstvom Felicite von Reznicek, tretje (1971) pa bo v Sloveniji.

Srečanje reševalcev - veteranov
Po uspelih dveh srečanjih gorskih reševalcev - veteranov, se sedaj tudi na Gorenjskem pripravljajo, da bi pripravili nekaj podobnega. Srečanje naj bi bilo pozno jeseni na Vršiču.

Sestanek zdravnikov - reševalcev
V naših postajah GRS je 18 zdravnikov, ki aktivno sodelujejo v delu gorske reševalne službe. Da bi poenotili njihovo delo, obenem pa se pripravili na načrtno vzgojo vnaprej, bo sestanek vseh zainteresiranih v ponedeljek, ob 19. uri na PZS.

Zbor alpinistov v Ljubljani
Ker je komisija za alpinizem letos izčrpala že vsa sredstva, želja vseh pa je, da bi se nadaljevala tradicija vsakoletnih alpinističnih zborov, so na zadnjem sestanku sklenili predlagati AO, naj bi bil letošnji sestanek v Ljubljani, in sicer 26. X. Na zboru bi prikazali diapozitive z letošnjih najbolj uspelih vzponov, obenem pa bi s krajšim predavanjem osvetlili alpinistično miselnost po svetu.

Največja streha
Kakor je znano je tudi naša naveza (Kofler - Ažman) že ponovila smer prek »Največje strehe« v Zahodni Cini. Do nje je potrebovala 6 ur, za prehod prek stropa (več kot 40 m) in vmesnih previsnih odstavkov pa 7,5 ur. Koflerju, ki je plezal prvi, se je odlomila večja skala in imel je velike težave predno jo je srečno spustil med nogami na prodišče. Ker vrv ni segla prek vse strehe, je moral Ažman varovati pod njo, viseč v stremenih. V strehi, ki ima od 2 do 9 metrov široke stropaste odstavke, med katerimi so 1 do 1,5 metra visoki previsni odstavki, so svedrovci na razdaljo 1 metra, tako da so noge plezalcev ves čas v zraku, oprte le v stremena.

Nevarni Elbrus
Čeprav po pripovedovanju naših alpinistov normalni pristop na 5633 m visoki Elbrus v Kavkazu ni posebno težaven je bil v nevihti že večkrat usoden. Pred kratkim se je nanj želela povzpeti skupina šestih italijanskih alpinistov. Iz baznega taborišča na višini 4110 m so najprej krenili trije, ki pa jih je med sestopom zajela nevihta. Morali so bivakirati, naslednji dan pa so zaradi novozapadlega snega izgubili orientacijo in 4 dni tavali naokoli. Končno pa so le dospeli do pastirskega taborišča, kjer so jim nudili prvo pomoč predno jih je helikopter odpeljal v bolnišnico.

Seminar za vodje plezalnih šol
Koordinacijska komisija za alpinizem PZJ je slovenski KA poverila organizacijo zveznega seminarja za vodje planinskih šol. Seminar bo po načrtu ob dnevu republike in bo trajal štiri dni. Udeleženci (iz vsakega AO po eden) bodo dobili ciklostirano gradivo, ki ga bodo obravnavali, v načrtu pa so tudi demonstracije v plezalnem vrtcu in skupna tura.

Oznake: ALP, AN, GRS, USP, ZGO
eXTReMe Tracker