Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 14.01.1971

Delo, Šport: ... Težaven izbor

Tudi topot, ko je potrebno za R. Messnerja izbrati deset najtežjih plezalnih smeri, ki so jih doslej prvi preplezali naši alpinisti, se je pokazalo, da nam primanjkuje tovrstnih primerjav. Prav zato je umesten predlog, da bi izvedli uradno ali vsaj neuradno anketo, lahko tudi več anket, ki bi ovrednotile naš plezalski svet. Rezultate podobnih anket je pred letom in nekaj več že objavljal Alpinismus.
Kaj je pokazala zadnja neuradna anketa? Večina udeležencev je med najtežjimi smermi, ki so jih doslej prvi preplezali naši alpinisti, upoštevala »Dularjevo zajedo« v Jalovcu. Naslednja smer po številu »glasov« je »Zajeda Šit«, nakar slede: smeri v Sfingi, Osrednji steber Rzenika, Direktna smer v Stenarju, Varianta v Travniku, »Trikot« v Dolgem hrbtu, »Slovenska« na Norveškem, Zajeda Travnika, Direktna smer v Štajerski Rinki, Čopov steber, Akademska smer v Vežici, Ailefroide, Steber Šit, »Poldačeva smer« v Frdamanih policah, smer Šimenc - Škarja v Dolgem hrbtu, »Ljubljanska«, »Rdeča zajeda«, smer JLA, »Klin« v Anič kuku, smer v Ulu-ausu (Kavkaz), smer v Mt. Dolentu - (Zah. Alpe), itd.
Število anketiranih, ki so se odločili za posamezno smer seveda ne bo in ne more biti edino merilo za končni seznam. Predvsem bo potrebno upoštevati, da bo spisek prvenstveno namenjen tujim plezalcem, ki jih kratke smeri prav gotovo ne zanimajo toliko kot dolge. Dalje bo potrebno upoštevati značilnost naših sten, predvsem krušljivost, ki je doslej še večino motila, in končno ne gre zavreči tudi redke priložnosti, da s tem spiskom opozorimo na čim več naših sten, ki so v tujini žal še vse premalo znane. Le za smeri prostega plezanja skorajda ne bo izbire, saj jih med naštetimi praktično ni.

Prečenje Grönlanda
Danski planinski krogi, točneje eden od njihovih najboljših alpinistov John Andersen, pripravljajo impozantno prečenje kontinentalnega ledu Grönlanda, ki naj bi bilo doslej največje opravljeno brez sani. Nansen je prečil okoli 300 kilometrov. Andersen s tremi tovariši pa ima v načrtu 1400 km dolgo turo.
Na pot nameravajo kreniti konec aprila iz Angmagssalika. Najprej bodo po ledu prečili ob obali do fjorda Kangerdlugssuatsiaqa. Nadaljevali bodo prek Glacier de France v področje vzhodno od Mont Forela (v bližini katerega je tudi Ingolisfjaeld 2232 m, ki je cilj letošnje hrvaške alpinistične odprave). Tu nameravajo opraviti nekaj prvenstvenih vzponov na vrhove in šele nato kreniti na 900 kilometrov dolgo pot prek kontinentalnega ledu. Cilj na drugi (zahodni) strani Grönlanda je polotok Nugssuaq, ki leži severno od Jakobshavna.
Odprava bo trajala po načrtu tri mesece, njen proračun pa je skromnih 35.000 danskih kron. Ker bo odprava imela tudi nekaj raziskovalnih nalog, so izvedbo že podprle nekatere tovarne in fondacije, pomoč pa so jim obljubili tudi časopisi.

Alpinizem na Japonskem
Vedno znova se čudimo dosežkom japonskih alpinistov, vedno več govorimo o njihovih dosežkih v Evropi in azijskih gorah, le malo pa vemo o njihovi organizaciji in o njih dejavnosti na domačin tleh.
Število japonskih plezalcev in alpinistov se giblje menda med dvema in trema milijonoma. Točnega števila ne ve nihče. V njihovi zvezi, ki so jo ustanovili leta 1960, je včlanjenih 3000 klubov z okoli 1.000.000 člani. Toda to je le del privržencev alpinizma na Japonskem. Ker uradna društva ne morejo sprejeti vseh interesentov, namreč vedno znova ustanavljajo nove. Takih klubov, ki jih matično društvo ne priznava, je samo na največji japonski univerzi Vaseda več kot 20.
Japonski alpinisti so zares nadvse uspešni. Kar 19 njihovih odprav je uspešno končalo vzpone na vrhove nad 7000 m. O številu vzponov na nižje vrhove pa seveda ni podatkov. Nič mani pomembni niso vzponi v evropskih gorah. Posebno v Eigerju so imeli pomembno vlogo, imajo pa tudi navezo, ki je v eni sami sezoni ponovila vse »tri probleme Alp« - Eiger, Matterhorn in Grandes Jorarsses. Lani sta dve njihovi navezi prišli na Mt. Everest, letos pa je samo v Himalajo namenjenih 12 japonskih odprav. Tokijčani najraje trenirajo na Fudžijami, kjer imajo na voljo skale in sneg z ledom. Poletje prežive v Severnih ali Južnih Japonskih Alpah. Njihovi treningi pa so v glavnem usmerjeni v zimsko sezono, ko opravljajo zahtevne pohode, ki trajajo tudi po teden in celo mesec dni. Najbolj priljubljene so stene Okuhodaka (3190 m) in Tsurugi (3003 m) v Severnih in Kita (3192 m) v Južnih Alpah. Obiskujejo pa tudi najsevernejši japonski otok Hokaido, kjer so vrhovi Asahi (2290 m) in Takači (2077 m) in drugi.
Zaradi številnih potrošnikov se je izredno razmahnila industrija alpinistične opreme, ki jo prodajajo številne specializirane trgovine. Ena izmed njih, v osrčju Tokija, je v reklamne namene na pročelju stavbe celo zgradila betonsko steno s previsi in strehami, kjer alpinisti trenirajo in seveda - reklamirajo.

 

  14.01.1971


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G.Š.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45952

Novosti