Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Razmere: Olševa

Na specialni karti O v č e v a, kot piše v Kocbekovem »Vodniku po gorah in dolinah v Savinjskih planinah« je že skoraj Ovšava

Najlažje si izberem naslednjo pot tako, da si že ob prejšnje izletu ogledam kam bi šel.



Olševa (Ovčeva), 26. julija 2007 – dopoldne

Olševa (1930 m) - na specialni karti O v č e v a, kot piše v Kocbekovem »Vodniku po gorah in dolinah v Savinjskih planinah« (1904), je že skoraj Ovšava, kakor Solčavani in Korošci izgovarjamo ime gore Olševe, je napisal Jože Vršnik - Robanov v svojem prikazu nastanka imena Olševe ( PV 1960/2 Olševa). Nemško razlago imena je mirno zavrnil in se vrnil k goličavi, ki se razprostira čez Olševo. Iz goličave se v načinu izgovorjave pojavi hovčava, v stoletjih pa od hovčave ostane le še ovčava in nastala je Ovšava.

Zanimivo je, da v zapisu o razlagi imena najdeš tudi omembo drevesne višinske meje, ki se je sedaj precej vzdignila. Večinoma smreke na južni in zaviti macesni na severni strani, segajo do samega slemena in ob ponovnem oživljanju ovčereje morajo vrhnje dele za pašo zopet izsekavati, da dobijo goličave. Dragoceni zapisi, ki ostajajo, so priče spreminjanja v gorskem svetu in bistroumne razlage krajevnih značilnosti. Morda lahko – predlagamo -, da za sedanje rodove, ponatisnejo kakšen članek v PV, da ne bodo prihodnji rodovi brali o menjavanju avtomobilskih žarnic in si kakšno stvar narobe razlagali. »Stari, nekdanji ljudje so bistro opazovali. Za podlago ledinskih in hišnih imen so zmeraj vzeli neko dejstvo.«

Ob poti proti Olševi iz Solčave je sedaj že prav znameniti Macesnikov plaz, ki bo kljub precej manj padavinam v zadnjih leti, še nekaj časa nudil stalno delo gradbenim delavcem. Drsenje plazu, ki zavzema kar precejšnje količine, je pač težko zaustaviti.

Olševa nam prikaže poleg lepega cvetličnega okrasja tudi nešteto zanimivih skalnih oblik na katera se verjetno vežejo stara krajevna in domačijska imena. Robnikov vrh, Lepi vrh, Odenični hriber, Gladki vrh, Visoka peč, Govca ali Govešca, Obel Kamen, Suha stena, Vrata, na južni strani Potočka planina, Gornja ravna, Prodnikova Olševa in proti Koprivni, Kosova kopa ter Planinska kopa in še katero.

Zijalk, vrat, preduhov, lev, rup, lukenj, preduhov, mostov, stebrov, votlin, zobov, kop, kep, napuščev, grap, žlebov in drugih oblik je na pretek na tej gori. Vendar so za ogled primerna le tista ob poteh, za druge je potrebno nekaj alpinističnega znanja in prave zavesti. Predvsem na južni strani so v naravi prikazane znamenitosti iz geološke zgodovine gore. Zanimivo je tudi to, da s sosedo Peco na južno stran kažeta strmo skalno podobo, vendar zelo različno.

Na Zgornjem Slemenu se od Solčavske panoramske ceste odcepi markirana steza proti Lepemu vrhu. Včasih je potekala po stezi, danes pa kar po gozdni cesti, ki se na južni strani zajeda v skale. Tudi gozdne vlake segajo vsako leto višje. Pot se po južni strani nadaljuje kar naravnost, brez kakšnih ovinkov, tako da bližnjice in dodatna skrb za skrbnike poti odpadejo. Vidi se, da so markacisti že usposobljeni za risanje markacij, saj so v gozdu vse na pravi strani poti in predpisane velikosti. Pot tudi nikjer ni širša od zakonsko predpisane širine, saj tudi obiska s te strani ni prav veliko, korenine pa dobro zaustavljajo erozijo. Nadalje po grebenu so starejše markacije prevelike, že zbledele in bodo ob ponovnem markiranju prav gotovo primerne velikosti. Kaj hočeš, če si zakon napišeš, se ga moraš tudi držati pa naj velja za vse in naj lokalci ne bodo jezni, saj je povsod tako. Je pa res dobro, da sedaj vemo na kateri strani in v kakšni višini moramo iskati markacije. Vreme je bilo lepo, vročina je najbrž šla in si lahko želimo, da je ne bi bilo več.

Nikomur ne vsiljujem svojih misli. Zavedam se, da nisem človek, ki bi v takihle zadevah smel postavljati svoje trditve in jih potem junaško braniti, zato sem skušal zadevo opisati tako, da je vsakemu vidno, kaj je dejstvo, kaj domneva. Želel sem le nakazati sled in smer, kjer naj preiskujejo drugi, zmožni in poklicani. Tega pa naj mi nihče ne zameri. (Planinski vestnik, 1960/057, Olševa, Jože Vršnik)

Morda bi lahko v časih, ko nastajajo raznorazne diplomske naloge…nadaljevali kar nam ponuja Robanov, našli vsebine, ki bi ljubiteljem gora tudi na določen strokoven način prikazale naravne pojave, primerjave, zgodovinske razlage, ljudi in odnose. Samo poiskati in dogovoriti se je potrebno za sodelovanje in se čim manj spraševati, kaj naj objavljamo.

Lep pozdrav izpod Loma

Boris Štupar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti