Delo, Šport: ... IS SRS nakazal 50.000 dinarjev
Sklad za plačilo gorsko reševalnih stroškov v tujih gorah se je v zadnjem tednu močno povečal. Izvršni svet SRS je namreč odobril vplačilo 50.000.- din v sklad, s čemer je močno podprl težnjo planinske organizacije, da uredi vse obveznosti do tujih reševalnih organizacij, če bo poslalo svoje prispevke še nekaj organizacij, bodo vse obveznosti plačane že pred letno plezalno sezono.
V sklad so vplačale tudi občinske skupščine Ajdovščina (200.-), Kamnik (800.-), Mozirje (500.-), PD Sežana (150.-), Velenje (200.-), Bled (200.-), MTT Maribor (250.-) in Milan Pogačar (100.-). Saldo na dan 9. 1. 69 je 80.058.50.- din.
Broad Peack
V petek, 17. t. m. ob 20. uri bo v Ljubljani (Elektro fakulteta) predaval znani avstrijski alpinist in himalajec Marcus Schmuck, česar se bodo prav gotovo razveselili vsi slovenski alpinisti in planinci. Njegov obisk pa je namenjen tudi izmenjavi izkušenj o Hindukušu, koder se je lansko leto že mudila prva naša odprava in kamor se v bližnji prihodnosti odpravljajo tudi kranjski alpinisti
Tečaj za vodnike lavinskih psov
Kakor vsako leto bo tudi letos (23. do 26. t. m.) republiški tečaj za vodnike lavinskih psov. Tečaj bo v Valvazorjevem domu pod Stolom, ker tamkajšnji tereni najbolj ustrezajo. Razen vodnikov in njihovih psov iz postaj GRS Celje, Kamnik, Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice, Bohinj, Mojstrana in Kranjska gora se bodo tečaja udeležili tudi vodniki službenih in slednih psov iz miličniških postaj na ogroženih področjih.
Na tem tečaju bo prvič v uporabi tudi pravilnik za preizkušnjo lavinskih psov, ki ga je pripravil Cveto Jakelj. V načrtu imajo tudi podelitev posebnih značk za lavinske pse, ki so že izdelane.
100-letnica Cin
Letos (31. avgusta) bo minilo 100 let, odkar je Pavel Grohman (skupaj z vodnikoma Innerkoflerjem in Salcherjem) stopil kot prvi na Veliko Cino. Čeprav so bili drugi vrhovi zavzeti šele kasneje, so se italijanski plezalci odločili, da ob tej obletnici pripravijo pod Cinami veliko slavje. Pod vznožjem znanih sten se bodo letos zbrali številni najvidnejši alpinisti iz vsega sveta in prav gotovo se bo vrsti že preplezanih smeri (doslej jih je okoli 120) pridružila še kaka nova.
Prvi zimski vzpon
Mariborska plezalca (AO Kozjak) Milan Meden in Franci Kselman sta 21. decembra 1968 kot prva pozimi preplezala »Centralno smer« v Z steni Planjave. O prvenstvu bo morala sicer še razpravljati komisija za alpinizem PZS (po predlogu koordinacijske komisije PZJ), vendar, kakor kaže, ni problemov. Koledarska zima se je začela 21. 12. (ob 20. uri), smer pa pozimi še ni bila preplezana, saj ima celo poleti le nekaj ponovitev.
Plezalca sta imela - lepo vreme za vzpon (plezala sta brez rokavic, le roke sta si zaščitila s kremo Benizol - E), plezala pa sta 7 ur in pol. V sestopu sta se spustila po vrvi (pri tem sta zabila svedrovec), kar ju je zamudilo za 2 uri in pol.
Prečenje Karnijskih Alp
Konec decembra je iz Sappade krenila naveza treh furlanskih plezalcev z namenom, da preči okoli 200 km dolg greben Karnijskih Alp. Ker so imeli razen tega v načrtu mimogrede tudi nekaj vzponov v stenah (Peralba, Coglians, Pizzo Timau in Sernio), katerih težave dosežejo tudi skrajne težave, so njihov načrt različno ocenjevali. Oglasil se je celo Walter Bonatti, ki je menil, da je nekaj podobnega praktično nemogoče - prevelik napor, raznovrstnost snežnih razmer, velike višinske razlike in težke stene.
Kako se je vzpon končal, še ni točno znano. Slišati je bilo le, da so bili konec leta v velikih težavah (2 m snega, -25° C) na Cogliansu. Plezalci so dobro opremljeni (radio, itd) in imajo tudi veliko izkušenj. Lansko poletje so plezali v Cinah, Marmoladi in Brenti, posvetili pa so se tudi natančnemu treningu.
Lipanca vabi
Kakor sporočajo zadnji obiskovalci, je okolica Lipance že primerna za vse ljubitelje visokogorskega smučanja. Blejska koča (1633 m) ima 52 ležišč (sobe po potrebi kurijo), tekočo vodo, dobro založeno kuhinjo in zakupnika (Marjan Družnik), ki skrbi, da so gostje s postrežbo zadovoljni. Dostop je možen od Mrzlega studenca (2 uri) ali iz Šport hotela (1,5 ure), od koder vodijo vozne poti za živino.
Čeprav snežne razmere še niso idealne, so že možne ture v smeri proti Vodnikovi koči (ki pa zaenkrat žal še ni oskrbovana), Uskovnici, na Viševnik, Debelo peč, Draške vrhove in drugam. Možnosti za ljubitelje zimskih gora (s smučmi in brez njih) je torej dovolj.
Priprave na III. JAHO
Priprave na III. Jugoslovansko alpinistično odpravo v Himalajo gredo po načrtu. Do roka se je prijavilo 20 kandidatov, izmed katerih bo te dni vodja odprave Aleš Kunaver že izbral člane.
Za pot pod Kangbačen sta v načrtu dve varianti. Krajša je prek Darjeelinga, daljša pa prek Dharana, ki jo je uporabila že II. JAHO. Po krajši varianti bi bivali v Nepalu 64 dni, po daljši pa 78, kar bi se seveda poznalo tudi na stroških (Šerpe). V Nepal bodo potovali z avtomobili.