Večer, 05.01.2004, V ŽARIŠČU - Bojan Bauman:
Matjaž Jež, vodja mariborske območne enote Zavoda RS za varstvo narave, o prihodnosti Pohorja - Zavod za varstvo narave sicer daje mnenja o načrtovanih posegih v naravo, toda hkrati nima zakonske možnosti soodločanja
Matjaž Jež, vodja mariborske območne enote Zavoda RS za varstvo narave, o prihodnosti Pohorja
Okoljevarstveniki načrtov za panoramsko cesto še videli niso
Zavod za varstvo narave sicer daje mnenja o načrtovanih posegih v naravo, toda hkrati nima zakonske možnosti soodločanja - Panoramska cesta na Pohorju še zmeraj predvsem ideja
Matjaž Jež vodi mariborsko območno enoto Zavoda RS za varstvo narave; njegova soglasja večkrat nestrpno pričakujejo tisti, ki nameravajo s svojimi objekti resneje poseči v prostor. Ker taki projekti običajno ogrožajo naravo, je Jež postal neke vrste sinonim za težave investitorjev in hkrati glavni up tistih okoljevarstvenikov, ki opozarjajo na številne nevarnosti, na grožnje naravi, vendar običajno za učinkovito delovanje nimajo nobenih pravnih vzvodov.
Matjaž Jež sicer zanika trditve, da zavod zavira razvoj, hkrati pa dodaja, da so naloge strokovnjakov, zaposlenih na zavodih za varstvo narave, jasno določene z zakonom o ohranjanju narave. "V postopkih sprejemanja prostorskih načrtov občin izdelujemo najprej naravovarstvene smernice, v zaključku postopka izdajamo naravovarstvena mnenja, za izdajo naravovarstvenih soglasij pa nismo pristojni," je načelen Jež. V uvodnem delu pogovora za Večer je poskušal pojasniti enega od vzrokov za številne nesporazume, ki investitorje tudi povsem neupravičeno postavljajo na stran tistih, ki so za napredek, in okoljevarstvenike na drugo, nazadnjaško stran.
Razvoj ni kar sam po sebi pozitiven
"V sodobnem času je v ospredju magični pojem - razvoj; samoumevno naj bi bilo, da je to pozitivna kategorija. Vendar razvoj prinaša spremembe, za katere pa ni nujno, da so pozitivne. Tako smo z razvojem dobili tudi gore odpadkov, onesnažene reke, v katerih ni življenja, tovarniške dimnike, uničene habitate, izumrle in ogrožene vrste... in zdaj se soočamo s pojavom tople grede. Zato poskušam vselej tudi oceniti, ali je tisto, kar se ponuja v razvojnih razmišljanjih, resnično vsestransko pozitivno ali pa že v kali vsebujejo tudi takšne elemente, ki bodo za naravo pomenili nesprejemljive obremenitve."
-
Ta konflikt je opazen skozi stoletja; verjetno gre za dojemanje v ožjem smislu - ali načrtovano služi napredku civilizacije.
"Ko se pogovarjamo o razvojnih rešitvah, moramo upoštevati tudi izkušnje - ničkolikokrat so se novosti čez leta pokazale kot nesprejemljive, škodile pa so predvsem naravi. Za celovitost razvojnih rešitev bi vsekakor potrebovali tudi analize posledic in uresničevanja pričakovanj. Nihče denimo ne preverja niti tega, ali je neki izvedeni projekt res prinesel napovedani družbeni proizvod, napovedana delovna mesta in zanemarljive vplive na naravo, kot so napovedovali investitorji. Zato se še zmeraj vrtimo v krogu in se vedno znova sprašujemo, ali so bile predlagane rešitve res optimalne."
-
Iz povedanega je mogoče razbrati, da se v vašem zavodu teh vprašanj lotevate bolj celovito?
"Naša vloga je jasno opredeljena. Kot javna strokovna služba sodelujemo pri družbenem načrtovanju rabe prostora. Pri tem smo eden od partnerjev - v postopkih priprave prostorskih načrtov pripravljamo naravovarstvene smernice. Po novem zakonu imamo za posamezne projekte na voljo mesec dni, največ dva meseca. Občine lahko naše pripombe zatem v svojih prostorskih načrtih upoštevajo ali ne. Slednjič izdamo še naravovarstveno mnenje, v katerem se opredelimo do posameznih rešitev in povemo tudi, ali so rešitve sprejemljive iz naravovarstvenega vidika. Občine so torej suverene in občinski svetniki lahko potrjujejo tudi načrte, ki so v nasprotju z našimi smernicami in mnenji. V ta proces je prek javnih razgrnitev vključena tudi javnost, ljudje lahko sporočajo svoje predloge."
Famozna pohorska panoramska cesta
-
Med drugimi takšne spremembe prostorskih načrtov pravkar sprejemajo v ruški občini, kjer naj bi uresničili večino novosti pri širitvi zimskošportne turistične ponudbe na Pohorju.
"Vsaka pohorska občina je v določeni fazi spreminjanja prostorskih načrtov. V minulem tednu smo sklenili pregled ruškega prostorskega načrta in zanj smo že tudi izdali naravovarstveno mnenje. Nekatere rešitve so s stališča varstva narave sprejemljive, druge ne. Predlagali smo razgovor o neusklajenih rešitvah."
-
Problematična naj bi bila povezava predvidenih dveh sedežnic iz Ruš na vrh Pohorja in panoramska cesta?
"Famozna panoramska cesta je projekt, ki ga je pripravilo ministrstvo za promet; k nam v presojo ti načrti še niso prispeli. Prometno ministrstvo je naredilo študijo in zdaj ta panoramska cesta nekako lebdi v zraku - kljub temu imajo številni posamezniki že izdelana mnenja, četudi projekta ne poznajo in ne vedo niti tega, kje naj bi bila cesta speljana."
-
Kako je mogoče, da je takšen projekt šel mimo vas?
"Slejkoprej ga bomo dobili v presojo. V osnovah ta projekt poznamo; zaokrožile so namreč fotokopije zemljevidov in vsaj trasa je zato približno znana. Deloma naj bi bila speljana po vzhodnem robu pohorske planote, po že obstoječih cestah: od Ruškega Pohorja prek Mariborskega in Slovenskobistriškega Pohorja. Ceste bi v tem predelu kazalo samo obnoviti, v manjšem obsegu tudi prestaviti. Pri tem ne bi bilo večjih posegov v prostor, zato v tem delu ne vidim posebnih problemov. Težave nastajajo na zahodnem delu Pohorja, kjer je načrtovana povsem nova trasa. Gre za sleme, ki se začne pri Rogli, vodi čez Muljev vrh do Lovrenških jezer in naprej proti Jezerskemu in Črnemu vrhu vse do Kop. Osnovna ideja je, da bi na čim višji nadmorski višini - nad 1300 metri - zgradili povsem novo traso. Glede na naravovarstveni pomen tega območja menim, da je taka cesta s stališča varstva narave nesprejemljiva, poraja pa tudi številne druge probleme, ki jih še ni uspelo niti odpreti. Ta trasa ni opredeljena v veljavnih prostorskih načrtih pristojnih občin. Bistvo problema panoramske ceste torej ni v ruški, ampak predvsem v mislinjski občini."
Pohorski regijski park
-
Kako pa bi bilo mogoče te okoljske probleme oceniti z vidika nastajajočega regijskega parka, ki - mimogrede - še ni bil ustanovljen in za katerega tudi ni posebnih obetov, da bo v kratkem začel delovati, ne glede na to, da načeloma to idejo vsi podpirajo?
"Pohorski park bi bilo treba razglasiti najkasneje do leta 2000. Osnova za to je bil državni načrt iz leta 1986. Vendar načrtovalci parkov tudi drugje v Sloveniji niso bili uspešni. V devetdesetih letih so bile druge prioritete; prava klima je nastala šele leta 2001, ko so župani 16 pohorskih občin in minister za okolje podpisali ustrezen sporazum. Vendar je bilo takrat že tudi znano, da bo treba domačo zakonodajo prilagoditi evropski. Zato je zdaj smiselno počakati na spremembe, ki jih prinaša vstop v Evropsko zvezo, predvsem na program Natura 2000, v katerem sta zajeti dve evropski direktivi - o ptičih in o habitatih."
-
Varovanje ogroženih habitatov in vrst, kar predpisuje Natura 2000, je mogoče najbolj učinkovito zagotoviti prav z ustanovitvijo parka?
"Park je zelo primeren inštrument ohranjanja narave na velikih in med seboj ekološko povezanih območjih. Parkovno strategijo je treba načrtovati v povezavi z lokalnimi prebivalci, z lastniki zemljišč in tudi z nosilci tamkajšnjih gospodarskih dejavnosti, vse to pa je treba zdaj prilagoditi evropskim standardom. Zato nekaže hiteti z ustanavljanjem parka - ti predpisi ne bi bili celoviti in bi jih bilo treba kmalu spreminjati in dopolnjevati."
-
Omenili ste že, da bo treba tudi po ustanovitvi zaščitenega parkovnega območja delovati usklajeno in zadovoljevati interese vseh - torej naravovarstvenikov in drugih, ki želijo na račun narave tržiti in opravljati svoje pridobitne dejavnosti?
"Na zelo velikih območjih - pohorski park bo vsekakor takšen - je vselej mogoče poiskati sozvočje. Na Pohorju bodo ostale tradicionalne gospodarske dejavnosti: gozdarstvo in kmetijstvo. Park je navsezadnje dobra priložnost za trženje izdelkov pod skupno blagovno znamko. To so doslej na Pohorju delno znali izkoristiti le v živilski industriji."
-
Kaj pa turizem?
"Na Pohorju ima približno stoletno tradicijo; vsekakor se bo razvijal tudi v prihodnje. Nastala pa bodo posamezna območja, na katerih bodo dobile prednost različne funkcije in dejavnosti. Naravovarstveniki moramo opredeliti posebna varstvena območja, ki jih bo treba varovati po evropskih predpisih. Tovrstne odločitve bodo sprejete na državni ravni, kar omogoča celovitejše rešitve."
Bojan Bauman
Manjka fotografija Saša Bizjaka s podpisom:
Magister Matjaž Jež, vodja območne enote Zavoda za varstvo narave, ocenjuje, da zdaj ne bi bilo modro ustanoviti regijskega parka Pohorje, četudi bi bili načrti za to pripravljeni - a niso.
Pripombe
Anonimnež: (Ura: 5.1.2004 8:09:12 - IP: 194.29.20.94 - Domena: )
leto
Anonimnež:F.R.-Stane (Ura: 5.1.2004 8:17:19 - IP: 213.161.7.39 - Domena: cpe1-7-39.cable.triera.net)
V Sloveniji pač velja: vse za dober biznis, vse za beli dnar! Z okoljem se pa bodo že naši vnuki ukvarjali. To ni naš problem. Če ekolog išče pri nas službo, mu odgovorijo: Žal za vaš poklic pri nas nimamo razpisanega delovnega mesta (konkretni primer: Nigrad).
Komentira: NATAWE (Ura: 5.1.2004 11:55:02 - IP: 213.161.23.23 - Domena: cpe1-23-23.cable.triera.net)
Končno eden človek, za katerega lahko rečem, da je pravi- na pravem delovnem mestu! Človek s hrbtenico .... ki ne vidi vsega blagostanja le v denarju.
Anonimnež: (Ura: 5.1.2004 14:20:15 - IP: 212.118.95.243 - Domena: )
Zanimivo, zanimivo, posebno tisto o panoramski cesti na mislinjski strani. Na Rogli proti severu itak nimaš videti ničesar, razen obširnih gozdov. Drugo pa je pogled z vzhodnega dela Pohorja, še posebno ker Jež govori o razmeroma majhnih posegih v OBSTOJEČE ceste.