Delo, Šport: ... Smer JLA
»Smer JLA«, ki poteka desno od Zajede v strmi steni Šit, ima zanimivo zgodovino. Območje, kjer sta jo po nekaj poskusih izpeljala Boris Krivic in Mitja Košir, so namreč že pred njima mnogi ogledovali in celo preskušali. Ker je Krivic po prvenstvenem vzponu ravno odhajal k vojakom, sta jo imenovala »Smer JLA«. Na prvo ponovitev pa smo dolgo čakali, že lansko leto sta bila vsaj dva poskusa in letos tudi najmanj eden. Prva ponovitev pa se je posrečila šele navezi Brane Komac - Janez Strehovec (Lj. Matica) konec julija.
Alpinistični dopust
Le redki so med alpinisti, ki ne bi izkoristili večino prostega časa za vzpone. To se še posebno pozna pri tistih, ki so na odsluženju kadrovskega roka in pridejo za krajši čas domov. Janez Kunstelj, ki je bil do odhoda v JLA načelnik alpinistične sekcije AAO na Vrhniki, pri tem še posebej izstopa. V 16 dneh je z mladimi pravniki in udeleženci tabora PD Vrhnika (v Kamniški Bistrici) opravil kar 15 plezalnih vzponov zaradi nestanovitnega vremena v zelo slabih razmerah. Med njimi nekaj tudi precej težkih - Rumena zajeda v Koglu, Glava Planjave, itd. Toda ne samo to, mladim članom sekcije je dal tudi vrsto napotkov kako naj nadaljujejo, da bodo lahko prihodnje leto plezali že samostojno in posegli po še težjih smereh domačih in tujih sten.
83 plezalcev v taboru
Republiški alpinistični tabor pri Češki koči je v celoti uspel. Povprečna dnevna udeležba je bila nad 20 plezalcev, skupno pa se je tabora udeležilo 83 plezalcev iz 10 alpinističnih odsekov, ki so opravili 128 vzponov v 19 različnih plezalnih smereh. Največkrat je bila preplezana smer Ekar - Jamnik v Dolški škrbini (14 ponovitev), najtežja ponovljena smer pa je bila Jubilejna v Dolgem hrbtu, ki je zabeležila skupno 4 ponovitve.
Na taboru so opravili tudi dva prvenstvena vzpona - Ekar in Belehar v Dolgem hrbtu, Taler in Berjak Mirjana pa v Kranjski Rinki. Dežurni reševalci praktično niso imeli dela, le enkrat je bilo potrebno pomagati plezalcu pri spustu iz Spominske smeri v Dolgem hrbtu. Vodja tabora je bil Franci Ekar.
Matterhorn
Čeprav so letošnje poletje vremenske razmere precej slabe, pogosto obiskujejo Matterhorn tudi slovenski alpinisti. Najprej sta ga v silno slabih razmerah (z bivakom) prečila Rupar in Šteblaj. Nato se je nanj povzpela Helena Lužar z dvema tovarišema in pred kratkim še zakonca Blažina.
Severna stena Matterhorna je imela letos doslej (začetek julija) le štiri ponovitve, med katerimi sta bili dve japonski navezi.
Pozdrav z Grönlanda
Prijetno je presenetila razglednica, ki je te dni prišla z Grönlanda. Poslal jo je udeleženec Danske grönlandske ekspedicije - Dolfi Rotovnik. Le redko se dogodi, da naš človek sodeluje na tuji alpinistični odpravi, še posebno če je namenjena na tako redko obiskan predel, kot je Grönland.
Dolfi Rotovnik je po rodu Slovenec, večji del svojega življenja pa je preživel v Zagrebu, kjer se je tudi vključil v alpinistični odsek PD Velebit. Pred dobrimi petimi leti je za delom odpotoval na Dansko, kjer se je že povsem naturaliziral in tudi poročil. Tudi na tujem ni mogel ostati brez alpinistične druščine in ima poglavitno zaslugo za ustanovitev alpinistične sekcije v Danski planinski organizaciji (lansko leto skupaj z Davorinom Ribarovičem) ter je edini uradni dopisnik z Danske za Alpinizmus.
Podrobni podatki o danski ekspediciji še niso znani, vemo le za njihova cilja, ki sta razvidna z razglednice: 3700 m visoki Gunnbjörns in 500 m nižji Ejnar Mikkelsens.