Prvenstvena v Nepalu!
Čudovito vreme je na praznične dni vabilo tudi v naše stene, žal pa je bilo obdobje dokaj kratko, obenem pa je jesen že preveč obarvala naše gore in misli, da bi prišlo do kakšnih izstopajočih vzponov. Precej obiska je doživela Skuta in njena Zajeda, še več Gradiška tura nad Vipavsko dolino, kjer je bilo slišati narečja z vseh vetrov. Žal so kmalu spet prihiteli oblaki iz zahoda in zagrnili stene. Nekoliko bolj stabilno je bilo v Dalmaciji, kjer je, kot vedno v tem času, plezalo veliko slovenskih plezalcev. Paklenica je bila spet v centru dogajanja, več miru se je našlo v Biokovem in v Dabarskih kukovih. Nepričakovano smo dobili dobre novice iz nepalskih gora. Tamkajšni monsun je zahteval veliko potrpljenja in je kvaril razpoloženje številnim odpravam. V eni izmed njih je čakal tudi naš alpinist in za potrpljenje dobil odlično plačilo.
Raziskovanje v Biokovem
Poleg tradicionalne Paklenice je marsikatera slovenska naveza obiskala tudi Biokovo. Visoke stene v tipičnem dalmatinskem okolju so že desetletja poznane plezalcem, vseeno pa niso tako oblegane kot Paklenica in prostora je še za marsikatero novo smer. Eno novo sta najbrž v preteklih dneh preplezala Grega Kofler in Matjaž Mohorič. Dolga je 15 raztežajev oziroma 615 metrov, ocenila pa sta jo s VII-. Potrditev njunega prvenstva in skica prideta naknadno...>
Nova v Novem vrhu
Mateja Uršič, Robert Grosar in Simon Kutin so 1. novembra preplezali prvenstveno smer v vzhodni steni Novega vrha. Poimenovali so jo V tretje gre rado in ocenili s IV, 140 m.
Monsoon po monsunu
Domen Kastelic in Santiago Padros sta se odpravila v pokrajino Rolwaling v Nepalu z namenom raziskovanja še nepreplezanih vrhov in sten. Po dolgem obdobju čakanja na konec monsuna, sta iskano le našla in preplezala novo 1500 metrsko smer v JZ steni Kang Nachugo (6735 m). Za vzpon in sestop sta potrebovala dva dni, še dva dni pa sta si vzela za dostop iz baze do pod stene in povratek izpod stene v bazo. Več ...>
Dogajanje na tujem
Prvi vzpon v južni steni Gaurišankar
Gaurišankar (Gauri Shankar, 7134 m) je gora, ki leži v na meji med Nepalom in Tibetom. Znana je tudi slovenskim alpinistom, saj sta bili pod njenim vznožjem že dve naši odpravi. Prva je bila Celjska leta 1983, ki je v južni steni južnega vrha (Šankar/Shankar) preplezala prvenstveno smer. Leta 2010 se je pod goro odpravila tričlanska 
ekipa, ki pa je neuspešno poskušala v nepreplezani južni steni glavnega vrha (Gauri). Stena se je do letos dobro upirala. Do živega so ji prišli francoski alpinisti Mathieu Détrie, Mathieu Maynadier, Pierre Labbre in Jérôme Para, ki so 23. oktobra po njej dosegli vrh, hkrati pa opravili šele četrti pristop na glavni vrh te gore.
Zimska Patagonija
Patagonija je v poletni sezoni ponudila odlično vreme in število vzponov je naenkrat skočilo iz povprečja. Pozimi je bilo precej bolj mirno. Veliko je še vrhov, ki ne beležijo vzpona v zimskem času in prav tako je ogromno pozimi neponovljenih smeri. V odkrivanje neodkritih zimskih lepot in tegob Patagonije se je septembra odpravil Hervé Barmasse. V Chaltenu je spoznal soplezalce, s katerimi se je nato povzpel na tri vrhove, od katerih še noben ni bil preplezan pozimi, dva pa sta bila popolnoma deviška. Najprej je z Martinom Castrillom opravil vzpon na Cerro Pollon po prvopristopniški smeri iz leta 1949. Vremenska napoved ga je nato spodbudila še k poskusu vzpona na deviške vrhove Colmillos. Od treh vrhov skupine je s soplezalcema Martinom in Pedritom osvojil dva. Vtise in mnenje o vzponih in drugem dogajanju v patagonskih gorah lahko preberemo (en) v pogovoru z Barmassejem. Pestro je bilo tudi v steni Cerro Torreja. Konec julija so Stephan Siegrist in Dani Arnold ter Thomas Huber in Matias Villavicencio opravili šele drugo zimsko ponovitev smeri Ragni in tretji zimski vzpon na vrh sploh. V prvi zimski ponovitvi smeri leta 1999 je ravno tako sodeloval Siegrist.
Srečno do prihodnjič.