Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 15.03.1968

  15.03.1968


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G.Š.

petek, 15. marec 1968, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 722

Delo, Šport: ... Največ vzponov - Slovenci

Ugotovitve komisije za alpinizem planinske zveze Jugoslavije

Preteklo nedeljo je v Zagrebu zasedala komisija za alpinizem PZJ, v kateri so združeni predsedniki republiških komisij vseh republiških planinskih zvez. Komisija je pregledala delo v preteklem letu ter izdelala program za letošnje leto.

Pregled dela je pokazal dokaj umirjeno delo v večini republik. Daleč na prvem mestu po številu vzponov je Slovenija saj je bilo nad 3000 vzponov od
tega nekaj nadvse težavnih prvenstvenih zimskih in letnih. Tudi sicer se v Sloveniji alpinizem polagoma spet krepi in pridobiva na organizacijski trdnosti, k čemur je pripomogla tudi živahna ekspedicijska dejavnost zadnjih let.
Zelo ugodno je stanje tudi v SR Hrvatski. Razmere so tu drugačne kot v Sloveniji, saj so organizirani alpinisti samo v nekaj zagrebških društvih, pa še na Reki in v Splitu.
Delo v Črni gori ni kaj prida dotirano, je pa zelo svojsko, saj sta komisiji za alpinizem in GRS kar združeni in si finančno pomagata z uslugami, ki jih alpinisti nudijo raznim investitorjem ob pregledih kanjonov črnogorskih rek. Ti pregledi bi brez alpinističnih podvigov ne bili mogoči. Razmere lepo pojasnjuje podatek, da so alpinisti iz Črne gore lani opravili v ta namen kar 25 prvenstvenih vzponov.
V jugoslovanskem obsegu je bil ledeniški tabor pod Grossglocknerjem v Visokih Turah, kjer se mladi alpinisti seznanjajo s tehniko in problematiko plezanja v gorah z ledeniki. Za zahtevnejše alpiniste so hrvatski alpinisti organizirali podoben tabor v Bernini, ki tudi že postaja tradicionalen z udeležbo iz več republik.
Omembe vredna so prizadevanja vseh komisij, da alpinistom nudijo kar se da dobro podlago v tehničnem in teoretičnem znanju. V tem smislu prednjačijo zlasti odseki v večjih mestih, v Sloveniji pa tudi alpinisti odsekov na Gorenjskem in Štajerskem.
V razpravi o programu za letošnje leto so člani komisije sklenili, da se bodo v prihodnje še bolj posvetili vzgoji alpinistov v Jugoslaviji. Na seminarjih bodo vzgajali inštruktorje za alpinizem, seminarji pa bodo po enkrat letno, enkrat letni, drugo leto pa zimski. Neodvisne komisije, v kateri bodo tudi predstavniki komisije za alpinizem PZJ, bodo izprašale alpiniste, ki slove tudi kot vzgojitelji. Tako bo zagotovljena za vse republike ista raven znanja.
Kar zadeva tabore so bili člani komisije mnenja, da je to najcenejša in najuspešnejša masovna oblika dela alpinistov. Doslej je komisija organizirala posebne jugoslovanske tabore, pokazalo pa se je, da je bolje, če tabore organi-zirajo posamezne republiške komisije v republiških merilih ter s pravočasnim obveščanjem poskrbe, da se bodo taborov udeležili tudi alpinisti iz drugih republik. V letošnjem programu so: majski tabor Velika Paklenica, Velebit v organizaciji PS Hrvatske, letni tabor na Jezerskem, Kamniške Alpe v organizaciji PZ Slovenije, mednarodni tabor v Sloveniji od 10. 6. do 25. 6., Ledeniški tabor pod Grossglocknerjem, ki bo julija v organizaciji PZ Slovenije ter letni tabor v Durmitorju, ki bo v začetku julija in ga prireja PS Črne gore in PS Srbije.

Inž. PAVLE ŠEGULA

Še ena prvenstvena!
Komaj so se vrnili v Ljubljano plezalci iz Male Rinke in Spodnjega Rokava, že je o uspešnem vzponu prišla nova vest - to pot iz Celja, Silvo Jošt in Janez Golob sta kot prva pozimi preplezala znano smer Gradišnik - Omerza v severni steni Planjave. (OPOMBA: druga - prva sta smer 27. IV. 1964 preplezala Miro Gradišek in Franc Galjot)
V precej neugodnih razmerah (led) sta 10. III. vstopila že ob 3. uri zjutraj v steno. Pozno zvečer sta dosegla zgornji del stene in bivakirala malo pod veliko gredino. V ponedeljek, ko sta bila prepričana, da bosta kmalu iz stena pa je pričel pihati močan veter in ker sta se zaradi megle še težko orientirala, sta morala plezati še ponoči, da sta v torek zjutraj ob 2. uri dosegla Kamniško sedlo. Plezala sta skupno 35 ur, kar je neverjetna številka za komaj dobra dva dni in kar kaže, kako sta bila fizično pripravljena, da sta lahko zdržala skoro nepretrgano plezanje.

Oznake: ALP, AN
eXTReMe Tracker