Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 26.01.1968

  26.01.1968


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G.Š.

petek, 26. januar 1968, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1055

Delo, Šport: ... Pozdrav z najvišjega vrha Afrike

Pretekli teden je člane Akademskega alpinističnega odseka iz Ljubljane prijetno presenetila razglednica s posnetkom Kilimandžara, oddana v Kenyji s podpisom »Peter«. Pismo ki je nekaj dni za tem sledilo, je vse skupaj pojasnilo.
Član AAO, inž. Peter Magajna, ki je že dalj časa zaposlen v Švici, je za novoletne počitnice, skupaj s tovariši obiskal Afriko. Gorniška žilica jim ni dala miru in skupaj z rojakom Maksom Zupanom ter Ircem Mik McMahonom, so se odločili, da obiščejo še najvišji vrh Črnega kontinenta. Za začetek so jim v Nairobiju vlomili v najeti avto in jih pokradli polovico opreme. Pot so zato nadaljevali kar v platnenih »džungelskih« škornjih. Do višine ca 5300 metrov (Gillmant's Point) je še šlo, ker je bilo brez snega, za naprej pa so bili v skrbeh. Toda vse je šlo po sreči in 28. XII. so dosegli vrh.
Ob povratku so obiskali Mombaso, rezervat Amboseli, Tsayo, Nairobi National Park in jezero Nakura. Skupno so v 14 dneh prevozili 2000 km. Pozabili pa seveda tudi niso obiskati afriške alpinistične šole pod Kilimandžarom, ki jo financirajo vlade Kenije, Tanzanije in Ugande. Njen vodja Pritckard se je še spominjal Anteja Mahkote, ki je pred leti sam obiskal Kilimandžaro, ko se je v Afriki mudil kot posebni dopisnik »Dela«.

Prečenje Vršič - Triglav odpade
Čeprav so ta čas v gorah razmere za razna grebenska prečenja že izredno dobre, se je na poziv Komisije za alpinizem pri PZS za pohodni tabor od Vršiča do Triglava, javilo le 6 plezalcev Akademskega alpinističnega odseka. Ker si je poleg tega zlomil prst še predvideni vodja tabora Štupnik Franc, je tabor odpovedan.
Za drugo prečenje, od Kukove špice do Škrlatice, ki je predvideno v začetku marca, se je prijavilo 13 plezalcev iz 4 alpinističnih odsekov (Radovljica, AAO, Ljubljana Matica, Martuljek). Čas pričetka in vodja še niso znani.

Vendarle prva letna poročila
Čeprav je bil rok dostave enotnih poročil alpinističnih odsekov Slovenije prestavljen na 10. t. m., le-ta zelo neredno prihajajo. Od 24, kolikor bi jih morali dostaviti, jih je prispelo 9. Prve številke pa vendarle obetajo, da bo skupno število vzponov morda le v mejah zadnjih let, čeprav je opaziti ponekod močne premike.
AO Celje je močno nazadoval v aktivnosti: s predlanskih 327 vzponov je padlo na 194, v lanskem letu Litostroj beleži prav tako padec, s 104 na 78, Maribor Kozjak je zabeležil manjši porast, s 134 na 144, Martuljek, ki je bil ustanovljen komaj v preteklem letu, je za kratek čas obstoja in s sorazmerno nizkim številom članstva (5 članov in 4 pripravniki) dosegel zelo lepo število – 162. Medvode so ponovno nekoliko nazadovale, čeprav le za 5 vzponov - na 63. Prevalje beležijo rahel porast, s 84 na 93, Radovljica pa s 17 na 52. AO Trbovlje, je ponovno nazadoval iz 37 na 28. Tržič pa pridobil, in sicer 184 na 210.
V komentar zamudnikom - Komisija za alpinizem Hrvaške, ki je prejela vzorce poročil še nekoliko kasneje, je že dostavila večino podatkov!

Alpinistični tabori
V času zimskih šolskih počitnic ima precej alpinističnih odsekov Slovenije navado, da za svoje člane organizirajo manjše tabore v gorah. Letos smo zvedeli za dve taki akciji. AO Kozjak ga bo organiziral pod Raduho, Akademski alpinistični odsek pa na Vršiču.

Razmere v gorah
Čeprav se je pokazalo da razmere v gorah ki jih prejmemo od naših dopisnikov, ne morejo veljati za celoten teritorij slovanskih gora so nekaterim vseeno dobrodošli. Za te dni lahko poročamo le za Karavanke. Na njih so ugodne razmere na južnih straneh, kar lahko posplošimo vendar je potrebno biti vseeno pazljiv! Sneg se namreč menjava - suh, trd in star, napihan in podobno precej prisojnih reber pa je celo že kopnih.

Tečaj o plazovih v Davosu
Koncem preteklega tedna se je v Davosu v Švici končal deveti mednarodni tečaj o plazovih. Vsega skupaj smo pri teoriji in praksi prebili udeleženci pet dni in v tem času od predavateljev in drug od drugega zvedeli za marsikatero podrobnost, do katere bi se sami morda prikopali dosti kasneje in z večjim naporom.

Kljub temu, da imamo v Jugoslaviji čudovite gore, da raste število organiziranih smučišč in da zime pri nas nikakor niso mile, kljub temu lahko samo trdimo, da nam bela smrt dokaj prizanaša in da število žrtev ni veliko. Morda je k temu že nekaj prispevalo naše preventivno delovanje, morda do neke mere to, da doslej pri nas le niso odhajali na nevarne terene začetniki.
Tečaja se je prenekateri udeleženec udeležil že tretjič in drugič. Za enkratno udeležbo je razlogov več kot dovolj: lepo pripravljen in strokovno avtoritativen utemeljen material o nastanku snega in njegovi pretvorbi, o silah v snegu, o vzrokih zavoljo katerih se snežna odeja loči od svoje podlage ter zdrsi v globino, da bi na svoji poti prinesla smrt in uničenje.
Slišali smo še druga predavanja: kako oceniti nevarnost zavoljo plazu, kako plaz sprožimo umetno, kakšne varnostne ukrepe so v ta namen sprejeli v Davosu. In zopet: kako vpliva vreme na nastanek plazov, kakšna so sodobna reševalna sredstva, kateri so najbolj nujni ukrepi prve pomoči, umetno dihanje, ogrevanje ponesrečenca, pa kako hitro in varno prepeljemo v dolino do zdravnika.
Nekaj lepih dni, ki so sledili snežnemu viharju, je bilo kot nalašč za to, da so reševalci postaje »Parsenn« na sedlu »Weissfluh joch« pokazali, kako z minami ročno odstreljujejo kložaste plazove. Pet min je poslalo v dolino dva plazova in sprostilo razvnetim smučarjem progo Weissfluh joch - Strelapass.
Tečaj bi ne bil popoln brez solidnega predavanja o modernih in umetnih pripomočkih, s katerimi na plazovitih pobočjih zadržujemo snežne mase, da bi ne zdrknile v dolino, ali da bi plaz kar najbolj omejili. Pri nas tovrstnih naprav še ni videti, potreba pa bo nekoč gotovo privedla tudi do tega, čeprav so pregrade vseh vrst izredno drage do 500 000 ŠFr na 50 arov.
Udeležba je bila zelo številna. Zbralo se je mnogo strokovnjakov iz Švice, Avstrije, Italije, Južne Tirolske, Zahodne Nemčije, katerim so se pridružili tudi Kanadčani, dva Bolgara in razen enega Jugoslovana še predstavnika SZ. Tako je bil tečaj v polnem pomenu besede res mednaroden in polnoštevilen, jezikovnih problemov ni bilo, kar priča o dobrem izboru udeležencev. Kdor ni razumel predavanj v nemščini, je lahko poslušal francoska predavanja. To je hkrati tudi razlog, da se je tečaja udeležilo lepo število francoskih specialistov, med njimi znane alpinistične osebnosti. V vseh drugih primerih Francozi radi izostanejo, češ, da ne morejo sodelovati na sestankih, kjer francoščina ni uradni jezik.
Ob povratku lahko trdimo, da bo naša udeležba koristna, saj je v dobi čedalje večjega razmaha zimske alpinistike in predvsem razvoja višinskih smučišč prav, da našo varnostno dejavnost čim bolj prilagodimo sodobnim potrebam lastnih državljanov in tujih turistov.

ing. P. ŠEGULA

Oznake: AN, USP, VTG
eXTReMe Tracker