Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 19.01.1968

  19.01.1968


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G.Š.

petek, 19. januar 1968, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 946

Delo, Šport: ... Spust izpod Rži v Krmo

V zadnjem času so bile ture v visoke gore izredno redke, ker je večino obiskovalcev zavrnil globok in sipek sneg, zaradi česar tudi nismo poznali razmer v večjih višinah. Pismo Cirila Pračka, našega znanega alpinista in smučarja, ki smo ga dobili te dni, je zato izredno zanimivo, čeprav so se razmere zopet nekoliko spremenile.
Sedem železarjev-gornikov iz Jesenic, je v dneh od 12. do 14. t. m. opravilo turni smuk izpod Rži v Krmo. V Krmarici (1000 m) je bilo kakih 80 cm suhega snega, na Pleši (1380 m) 300 cm napihanega na Polju (1580 m) 120 cm in na Apnenici (2000 m) 150 cm suhega snega. Med vzponom so bile izredno težavne razmere (vihar, hud mraz), prenočili pa so v Pastirski koči, do katere so potrebovali ves dan. Iznad 2000 m je pred tem divjal tak vihar, da je trgal celo debelo kamenje in ga odlagal naokrog po snegu. Iznad 2200 m pa je zopet odneslo ves suhi sneg in zravnalo jame na smučiščih. Ostal je le poledeneli sneg, ki je padel meseca novembra. Skoro nedotaknjen je bil sneg od Travne doline (1600 m) do Apnenice. Tu je bil teren tudi že zadosti zasnežen za smuko. Nasprotno pa je na standardni triglavski progi od 2000 do 2300 m slabo zasneženo. Odneslo je ves suhi sneg in ga natrpalo v tamkaj ležeče jaruge in ker ta še ni otrdel, je potrebna skrajna previdnost pri smučanju. Spust z višine 2000 m do gozdne meje, je bil ugoden.

Nov plezalni vodič
Že nekaj časa je minulo, odkar se je Planinska zveza Slovenije odločila, da bo izdala nov plezalni vodič. Prvi - NAŠ ALPINIZEM, ki je izšel leta 1932, je praktično le še antikvarična redkost, večina naklade drugega - V NAŠIH STENAH, ki je izšel leta 1954 pa je zgorelo ob požaru, ki je prizadel PZS. Tako nimajo mladi alpinisti ničesar, kar bi jih vodilo na njihovih poteh v stene.
Ob pripravah na izdajo je redakcijski odbor (inž. Tomaž Banovec, inž. Mitja Kilar in prof. Jože Munda) naletel na mnogotere težave, zaradi katerih je moral izid večkrat preložiti. Največji problem je bil vsekakor uskladiti delo celotne delovne ekipe in zbrati podatke za nepublicirane vzpone. Sedaj pa je kot kaže tudi to urejeno in lahko pričakujemo izid še pred pričetkom letne plezalne sezone.
Oddano je že gradivo za področje Tamarja (Ljubo Juvan - Franci Savenc), Logarske doline (Janez Golob), Kota in Krme (Mitja Kilar), Martuljka in Belega potoka (Janez Krušic), Vrat (Butinar), Raduhe (Drago Zagorc) in Storžiča (Stane Zaletel). Manjkajo le še Kamniška Bistrica (Franc Mulej), Jezersko (Jože Žvokelj) Trenta (Janez Krušic) in Kranjska gora (Ljubo Juvan - Franci Savenc), kar pa mora biti tudi opravljeno do 20. t. m.

Dvoje zanimivih reševanj
Reševanje v gorah je v zadnjem času izredno napredovalo. Od preprostih posegov lovcev, nosačev in vodnikov, ki so se slučajno zbrali pri prvih reševalnih akcijah, je postala Gorska reševalna služba v svetu dobro organizirana sila, ki je pripravljena posredovati v vsakem času in kjer koli. Vzporedno z organizacijsko rastjo pa se je seveda razvijala tudi tehnika reševanja in oprema.
Na mednarodnem simpoziju reševalcev v ČSSR, ki je bil pred kratkim, sta bila iznesena dva zanimiva primera, ki bosta prav gotovo prišla v zgodovino in je zato prav, da ju poznajo tudi naši reševalci. Prvi je iz SZ. Naveza štirih alpinistov je v steni preživela potres, ki je zahteval eno smrtno žrtev, trije pa so bili težko poškodovani. Mesto nesreče je bilo okoli 80 km oddaljeno od modernih komunikacij, razen tega pa je bilo tudi zaledje močno porušeno od potresa. Reševalna akcija je trajala 6 dni, uporabili pa so sistem štafete, ki je poznan tudi že pri nas.
Drugi primer je iz severne stene Matterhoma. 18. III. 1967 se je v Bonattijevi smeri, med poskusom prve zimske ponovitve, smrtno ponesrečil Stanislav Lednar (ČSSR). Tovariši so truplo morali pustiti v steni, ker so bili tudi sami že močno ozebli. Posmrtne ostanke je šele poleti prinesla iz stene švicarska reševalna ekipa. Uporabila je sistem dveh reševalcev, na dveh samostojnih žičnih vrveh, ki sta bila med seboj povezana. Spuščanje in dviganje je bilo izvedeno z vitloma in to istočasno. Za štiristo metrov dviganja so porabili komaj eno uro.

Peter Ščetinin doma
Mesec in pol je bilo potrebno, da je naš znani alpinist Peter Ščetinin, ki se je ponesrečil med solo vzponom v Dedcu nad Korošico, prišel v domačo oskrbo. Zadnji čas je bil v zavodu za rehabilitacijo invalidov, ki ga bo moral obiskovati sedaj še nekaj časa do popolnega okrevanja. Ko bo tudi to zaključeno, mu bodo opravili še manjšo plastično operacijo na nosu.

Oznake: AN, GRS
eXTReMe Tracker