Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ob razstavi Toneta Tomazina

   Železar

 

 09.11.1963

sobota, 9. november 1963, ob 20:59, Boris Štupar, ogledov: 917

Železar (1963): Jeseniški likovnik in gora
Naše gore, Julijci in Karavanke, svet tišine in miru

Upodabljati ta svet, prikazati vso veličastnost, krutost in domačnost gora, razumeti njihovo govorico bodisi milo ali grozečo, njihovo zapeljivost, ki vedno znova izvablja človeka in gornika v gore, ni lahko. Zato ni vsakomur dano, da bi znal prenesti vse to s pisano paleto barv na platno. Poleg nadarjenosti, ki je likovniku nedvomno potrebna, mora imeti tudi dušo gornika tisti, ki hoče res doživeto upodobiti naš gorski svet. Mora biti s srcem vdan goram, le-te mu morajo pomeniti veliko in čutiti mora nenehen utrip njihovega življenja.
Brez vsega tega bodo podobe naših gora, ki so lahko sicer tehnična zelo popolne, prazne, nedoživete in brez duše. Iz njih ne bo dihal čarobni gorski svet, temveč bodo predstavljale le materijo iz apnenca, lesa in rastlin, ki so pojmi za mineraloga, gozdarja ali naravoslovca, ne bodo pa prevzeli gornika in občudovalca naših planin!

Tone Tomazin, ki se je prvič predstavil s samostojno razstavo svojih olj na platnih, s katerimi nam je prikazal naš gorski svet, ima vse pogoje, ki mu omogočajo pričarati na platno vse lepote naših planin. Iz njegovih del izžareva velika želja, prikazati to, kar čuti kot gornik in velik ljubitelj našega planinskega sveta, želi prikazati našemu delovnemu človeku, kako on doživlja vso lepoto, krutost in veličastnost Triglava, Krme, Jalovca, Kara-vank in neštetih drugih bolj in manj znanih kotičkov v naših gorah. Vsako izmed 29 razstavljenih platen je po svoje zanimivo, odkriva nekaj novega. In obiskovalec uživa, ko se sprehaja po imenitnem paviljonu ter vsrkava v sebe vsa Tomazinova doživetja in občutja. Res, to razstavo si je bilo vredno ogledati, kajti toliko čudovitih gora, dolin, strmih sten, pašnikov, gozdov in polj res še nismo videti. Posebno pa še ne, da bi jih ustvaril samo en umetnik, kajti Tomazin ta naziv, čeprav je amater, v polni meri zasluži.

Tehnično so praktično vsa razstavljena dela izdelana v slogu in izrazu, ki si ga je Tomazin že dolgo tega osvojil. Njegova paleta je pri upodabljanju gorskega sveta svojstvena, morda nekoliko melanholična in siva ter jo le redko preblisnejo svetlejše barve. Dobro obvlada kompozicijsko in barvno tehniko ter je doma v perspektivnem izražanju. Morda ne bi škodilo, če bi se tudi pri ustvarjanju del s tematiko iz naših gora poskusil kdaj pa kdaj tudi z nekoliko drznejšimi prijemi, tako v izrazu kakor tudi v barvah, kar smo pri njem že videli in ni bilo slabo. Verjetno bi tudi na tem, njemu tako domačem ter hvaležnem ustvarjalnem področju uspel, pokazal napredek ter nov in modernejši ustvarjalni izraz. Treba bo poskusiti in zdi se, da so pogoji tudi za takšen podvig zreli.

Vsekakor pomeni razstava del iz gorskega sveta, ki jo je organiziralo Planinsko društvo Jesenice v počastitev 60-letnice obstoja, za likovnika — amaterja Toneta Tomazina važno prelomnico v njegovem umetniškem delovanju, ki mu bo gotovo dala še več pobud ter inspiracij za njegovo bodoče delo na tem področju!

K.
Železar, 9. november 1963

eXTReMe Tracker