Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Reševanje dveh planincev na grebenu Košute

GRS Tržič - Slavko Rožič: Konec oktobra se svetli dan že močno skrajša, ko pa še premaknemo kazalce na uri nazaj, je tema že ob šestih popoldan.

Seveda je to potrebno upoštevati tudi pri načrtovanju tur v gore, če ne se lahko hitro znajdemo v zagati.

Malo pred šesto uro popoldan smo prejeli klic, da sta dva planinca obtičala na grebenu Košute in ne znata oziroma si ne upata naprej. Greben Košute je dolg več kot deset kilometrov in po pogovoru smo hitro zožili območje na delček grebena med Cjajnikom in Macesjem. Tu vodi najzahtevnejši markirani del prečenja celotnega grebena Košute preko divjih skalnih špic Ostrvi in Macesja. Že v suhem gre za zahtevno hojo, tokrat pa je planinca ujela tema, poslabšanje vremena z meglo in močnim zahodnim vetrom. Na srečo sta le prestrašena in ne govorita o poškodbah, tako da bo delo vsaj malenkost lažje.

Dolga njiva, 18.45. Začetno toploto pri vzponu proti Turnu na grebenu odpihne močan zahodnik, skale so mokre in spolzke, kar zahteva izredno previdnost pri hoji. Pomislim na tiste, ki menijo, da imamo reševalci gore-tex jakne za razkazovanje. Hvala državi, da lahko kupimo dobro opremo, v kateri smo varni in lahko varno opravljamo svoje delo. Pomislim na izgubljenca, ki sta tu gori že nekaj ur. Sta onadva tudi v redu? Imata tudi onadva dobro opremo? Pol ure zahodno na grebenu najdemo najprej moža, malo naprej, v najtežjem delu Ostrvi pa še njegovo ženo. Ta ni v dobrem stanju. Izmučena, premražena, negotova. Topla beseda reševalcev, hiter pregled zaradi poškodb in odločitev, kako naprej. Navežemo jo na vrv in varujemo celoten greben proti sedlu pod Turnom. Počasi gre, v soju čelnih svetilk tipamo rob za robom, korak za korakom, oprimek za oprimkom ... Pa ta megla, vlaga, veter ...

Ko začnemo sestopati po poti v Dolgo njivo se malo sprostimo. Tokrat se je dobro izšlo. Kako blizu smo včasih večnosti. Le nekaj ur več bi bila gor, le nekaj minut bi si želela zaspati in verjetno bi zaspala za vedno. Tako blizu smo večnosti v gorah. Akcijo zaključimo v Tržiču, ura se bliža polnoči. Je res preteklo že toliko časa?

Po končani akciji smo analizirali vzroke, ki so pripeljali planinca v to situacijo:
- pričetek vzpona nekje med 10. in 12. uro od koče Košuta. O tem si nista edina, vsak trdi svoje.
- napoved o poslabšanju vremena sta spregledala
- kljub težavam na začetku ferate sta še vedno nadaljevala in porabila pa več časa do vrha, kot sta predvidevala
- na grebenu ju je zajela noč, megla, vreme se je posabšalo že med vzponom. Na srečo sta imela čelni svetilki in astro folijo. Rezervnih oblačil, rokavic za mraz pa ne.
- na grebenu sta se ločila in se kasneje nista več našla. Komunicirala sta prek SMS. Pravilno sta se odločila, da počakata vsak zase na prihod reševalcev.

Torej serija napačnih odločitev, ki ju je na koncu pripeljala v brezizhodno situacijo. Posledice:
- splošna podhlajenost in rahlo ozebli prsti (se pozdravi, posledic ni)
- moralni maček (se pozabi, posledic ni)
- izkušnje za nadalnje delo (naj vsaj drugi ne ponovijo najine napake)

Ta dan sta se planinca vsaj enkrat pravilno odločila. Ko ni šlo več, ko je postalo prenevarno sta se ustavila in poklicala na pomoč. Bolje biti živ, kot mrtev heroj.

Slavko Rožič 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti