Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 08.12.1967

  08.12.1967


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G.Š.

petek, 8. december 1967, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 901

Delo, Šport: ... Vzponi v zimskih razmerah

Do nedavnega smo imeli pri nas za zimske vzpone vse, ki so bili opravljeni v času nekako od 29. XI. do 1. V., včasih pa celo nekatere, ki so bili opravljeni kasneje. Šele sestanek načelnikov AO na Kalu (1965) je napravil v tem pogledu red. Za zimske vzpone, kar je važno predvsem za prvenstvene, se odtlej štejejo le tisti, ki so bili opravljeni v času koledarske zime.
Toda razen letnih in zimskih vzponov je bilo potrebno nekako opredeliti tudi tiste, ki so bili sicer opravljeni v snegu in pri nizkih temperaturah, toda že pred ali pa po koledarski zimi. Zato je bil sprejet še termin - »v zimskih razmerah«. S prazniki so se torej za statistiko in »knjige vzponov« že začeli vzponi v zimskih razmerah, med katere spadajo razen čisto plezalnih tudi pristopi na vrhove nad 2000 m.

Japonski alpinizem
O vzponu japonskih alpinistov čujemo v zadnjem času vedno več. Že drugo leto jih na evropskih alpskih prizoriščih kar mrgoli in vedno večji so zato tudi njihovi uspehi. Toda le malo ali pa nič vemo o njihovi organizaciji in delovanju doma.
Japonci imenujejo alpinizem Gaku-Jin in tak je tudi naslov njihove osrednje alpinistične revije. Njihov JAC (Japonese Alpine Club) z okoli 70 sekcij in 2400 člani je bil letos sprejet v mednarodno planinsko unijo UIAA. Razen tega, ki je ekskluziven pa imajo še JMU (Japan Monteneering Union) z nekaj več kot 60.000 člani, na leto pa izdajo še kakih 500 planinskih in alpinističnih publikacij.

Seminar reševalcev - jamarjev
Reševanje v jamah in gorah imata precej skupnega. Tudi alpinizem in jamarstvo imata mnoge stične točke in celo skupne protagoniste. Velik del jamarjev deluje v okviru naše organizacije, v posebnih speleoloških odsekih, itd. Zato tudi ni nič čudnega, da je bila pri PSJ formirana samostojna komisija za speleologijo (pečinarstvo).
V času od 14. do 17. XII. 1967 bo zvezna komisija za jamarstvo priredila v Planinskem domu Puntijarka na Medvednici nad Zagrebom svoj prvi seminar za reševanje ponesrečenih jamarjev. Vabljeni so po trije predstavniki jamarjev iz vsake republike, prijave pa sprejema PZS, ki jih bo posredovala dalje organizatorju.

Mednarodni simpozij gorskih reševalcev
V Visokih Tatrah je te dni poseben mednarodni simpozij o delu gorskih reševalnih služb, ki se ga udeležujeta tudi dva naša predstavnika. Glavni poudarek seminarja je na varnosti in preventivi v gorah ter opremi GRS.
Da so se češkoslovaški reševalci odločili za tako akcijo ni nič čudnega. V prihodnjih letih jih čaka nekaj velikih zimskošportnih prireditev, v gorah imajo dobro organizirano (celo profesionalno) gorsko reševalno službo, toda vsako leto več nesreč. Samo letos so imeli že nad 25 smrtnih primerov.

Nesreča v Paklenici
Letošnja jesenska »odprava« v Paklenico je bila sorazmerno maloštevilna. V nedeljo (26 XI.) so plezali Mosoračko smer, Bivakovo jarugo in Akademsko smer, vse v steni Anič Kuka. Medtem, ko sta prva dva vzpona končala srečno pa se je v Akademski smeri zgodila nesreča. Vida Strašek je kmalu potem ko je začela plezati tretjo dolžino vrvi zdrsnila in si poškodovala hrbet in noge. Soplezalka Mica Kavar jo je na treh zabitih klinih zadržala, tako da sta skupaj počakali tovariše, ki so bili pri njiju že v pol ure. Ker so sumili na poškodbo hrbtenice, so ponesrečenki na stojišču zravnali ležišče, jo oskrbeli s spalno vrečo in telefonično obvestili stalno službo v Ljubljani čez noč sta pri njej ostala soplezalka Mica Kavar in ing. Franc Jeromen.
Naslednjega dne je skupina reševalcev iz Ljubljane, med katerimi je bil tudi zdravnik dr. Vavken, ponesrečenko spustila v vznožje stene in ker se je dobro počutila, jo je tudi takoj odpeljala naravnost v Ljubljano. Vida Strašek, ki leži v bolnici Petra Držaja, se dobro počuti in zdravniki računajo na njeno skorajšnje okrevanje. Načelnik GRS postaje Ljubljana France Zupan se je nadvse pohvalno izrazil o ravnanju vseh prisotnih. Čeprav so bili večinoma le mlajši plezalci, so ravnali nadvse premišljeno in so s pripravo dostopa tudi mnogo olajšali reševanje.

Nesreča v Dedcu
V nedeljo okoli 9. ure se je v steni Dedca nad Korošico pripetila še ena plezalska nesreča. Petru Ščetininu, ki že dalj časa spada med naše najboljše plezalce, se je med solo vzponom po »Desni smeri« v začetku druge dolžine izpulil klin, v katerega je vpel stopno zanko. To ga je odtrgalo od skale in ker se je izpulil še klin, na katerem se je varoval, je padel in obležal šele pri poti. Izredna dolžina padca bi verjetno lahko povzročila celo smrtne poškodbe, če ne bi padel na sneg in ne bi imel čelade ter nahrbtnika. Pod steno sta ga opazila tovariša, ki sta se med tem povzpela na Ojstrico, in takoj ukrepala. Eden je odšel v dolino, drugi pa ga je oskrbel, da je lahko počakal reševalce.
Še istega dne so prišli na Korošico že prvi reševalci z zdravnikom, ki je odločil, da glede na poškodbe lahko počaka na prenos do prihodnjega dne. Tudi transport v dolino, na katerega so prišli še dodatni reševalci iz Ljubljane, je v redu potekel in v ponedeljek popoldan je bil ponesrečenec že v Ljubljani na kliniki. Zdravniki so ugotovili sicer poškodbo hrbtenice, rok in obraza, toda nobena od njih ni prehuda.

Oznake: AN, GRS, JAM, USP
eXTReMe Tracker