Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Nemški naval na naše planine

  31.10.1903

dLib.si

sobota, 31. oktober 1903, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1151

Slovenec (1903): Znano je že iz dopisa v »Slovencu« dne 10. oktobra, kako silijo Nemci bolj in bolj v osrčje Slovenije po lepi naši Gorenjski.

Vsa sredstva so jim dobro došla in vse deluje vztrajno za germanizacijo. Tako si šteje v častno nalogo tudi »Nemško in avstrijsko planinsko društvo«, da pomaga graditi Bismarckov most. To društvo, na videz in ime docela nepolitično in nedolžno — nekako mednarodno, služeče edino le turistiki, je pač do zdaj do seglo več, nego bi si kdo mislil. Le oglejte si prvič kraje, kjer je zgradilo pota in postavilo koče! Vse je le nemško, dasi na popolnem slovenskih tleh. Le jednemu se čudimo, namreč, da ni po pruski navadi še prekrstilo slovenskih imen gora, ampak jih tu in tam le prikrožilo za svoja nemška usta.

Kjer imajo Nemci le eno pot ali kočo, tam kažejo takoj tudi vso svojo nestrpnost, izvzemši častne izjeme.; vsak slovenski pojav jim je trn v peti. Le en primer: Triglavska koča na Kredarici je kot nalašč za turiste; ako odideš ob solnčnem zahodu s Triglava, prideš ob noči še lahko na Kredarico, nikakor pa ne moreš k Dežmanovi koči, ki je še dobro uro hoda naprej, in ravno tako je zjutraj. Zagrizeni Nemci pa raje capljajo po plazovih vsi izmučeni v »svojo« bajto, nego bi porabili ugodnost slovenske Kredarice!

Kakor na planinah, tako kažejo drugič čutiti svoj živelj Nemci tudi po vaseh v dolini. Kjer le morejo, si izbero svoj »dom«, da od tam razpredejo svoje delovanje po vasi. V Kranjski gori imajo svoje shajališče v hotelu »Razor«; a s tem menda niso še povsem zadovoljni. Letos so hoteli kupiti od Hribarja lep kos sveta, gotovo z namenom, da si tam sezidajo svoj »Heim« in hotel, pa še kako »šulferainsko« šolo. Čast možu, da jim ni šel na limanice! Svetovali bi pa interesovanim krogom in sploh Kranjskogorcem, naj v lastno korist ne prodajo Nemcem ni pedi zemlje, ker bodo to bridko čutili.

Kranjska gora je že itak dobila precej nemškega značaja, in to po nemškem planinskem društvu. Žalostno dovolj, da še zdaj ne uvidijo nekateri preteče nevarnosti, ali pa jim je slovenstvo in narodnost deveta briga! Saj mora človeka zaskeleti v dno srca, ko vidi ob poteh prav povsod le in samo nemške napise. Ako greš iz Kranjskegore n. pr. V Trento, zazreš prvi slovenski napis še le na Vršiču proti trentski strani; in ravno tako je tudi drugod in po Kranjski gori sami! To je pač sramota za Slovence; kogar zadeva krivda za to, ga zadeva velika odgovornost.

Zadnji čas se je z velikim trudom malo ustavilo neizprosno prodiranje Nemcev, ki so mislili, da imajo v lasti vže vse ozemlje naše Kr. Gore, a vendar se nam milo stori, ko pomislimo, da imata slovensko in nemško pl. društvo jednaki pravici graditi poti.
Koliko pa je Nemcev v Kranjski Gori, da nimajo Slovenci več pravice nego Nemci!?

Kranjskogorci, spoznajte vendarle vže enkrat, da ste Slovenci, in bodite ponosni na svoj rod! Postavite se na neomajno stališče, da hočete ohraniti svojemu ozemlju slovenski značaj, da hočete stati na braniku proti nemškemu nasilju. V to pa sklenite in zapovejte nemškemu pl. društvu, da morajo biti vse, že postavljene table in napisi tudi slovenski! Sklenite pa tudi, da brezobzirnemu nemštvu ničesar več ne dovolite. S tem si rešite čast!

Omenili smo, da uporabljajo Nemci vsa sredstva v uspešno nadaljnjo prodiranje po Gorenjski, in da se poslužujejo v to tudi pomoči »Nemškega pl. društva«. To spoznamo še natančneje iz letošnjih njihovih načrtov.
Zgradivši pot od Vršiča do pod Razorja po kranjsko gorskem svetu, prosili so županstvo v Trenti, naj jim dovoli delati pot čez Razor ob Križu in dalje na Luknjo obljubljajoč, da prirede povsod tudi slovenske napise! Trentarji jim pa tega niso dovolili in to tudi zato ne, ker ni v načrtu določene nobene poti s planin v Trento. Za zdaj torej ni Nemcem še nič do Trente; oni hočejo le bolj kranjske občine čim bolj obkoliti in zvezati. Nemškemu pl. društvu pa ni bil ljub odgovor Trentarjev.
Meni nič, tebi nič, napravijo lepo z znanim Korobideljem v Kr. Gori pogodbo za zgrajenje cele naprošene črte. Korobidelj je šel vže s svojimi delavci k Razorju na delo, a tam zadene že na delavce »Sl. pl. društva«. Nič ni pomagalo, vsa zgovornost je bila zaman, oditi je moral. Pisal pa je takoj Roschniku v Ljubljano, da dela v službi »Sl. pl. društva« na Razorju tudi Andrej Komac p. d. Mota iz Trente vodnik nemškega pl. društva, in takoj je dobil Mota od primorske sekcije iz Trsta prepoved, da ne sme delati več, da drugače izgubi vodit, bukvice in pravico do pokojnine, ker je v službi slovenskega, Nemcev protivnega društva!
Županstvo v Trenti je pa tudi takoj pozvalo n. pl. dr. Kranjsko sekcijo, naj umakne od Razorja svoje delavce iz lepa. Zdaj pa strmi svet!

Razjarjeni Roschnik ne imajoč druge poti, se pritoži na c. kr. okr. glavarstvo v Tolmin radi razžaljenja, proseč skoraj gotovo, naj se da Trentarjem — ukor!! To Trentarje gotovo presneto malo briga!

Slovenec, 31. oktober 1903

eXTReMe Tracker