Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Trije jubileji najdrznejšega jugoslovenskega plezalca

Jutro (1933): Jesenice, 21. oktobra 1933
Štiridesetletni življenjski jubilej ni nič izrednega, toda naš jubilant g. Joža Čop ...

... praznuje obenem 40 letnico rojstva, 25 letnico planinskega udejstvovanja in 10 letnico članstva pri jeseniški »Skali«.

G. Čop dobesedno vedno visi med življenjem in smrtjo bodisi v službi, ko okrog njega vedno sikajo žareče železne kače, ali pa visoko gori v divjih stenah in prepadih naših velegorskih aristokratov.

Joža čop se je rodil l. 1893. kot sin tovarniškega delovodje. Bilo je 10 bratov in sestra, ki so rasli drug za drugim in šli v samostojno življenje. Od vseh bratov je najbolj znan naš jubilant Joža, ki je neštetokrat prehodil naše planine in preplezal v vseh smereh že vse naše gorske vršce in je danes poleg Marko Debeljakove, Pavle Jesihove, dr. Mihe Potočnika in dr. Stanka Tominška najvztrajnejši in najdrznejši plezalec velegorskih sten.

Njegove drzne plezalne ture so zaslovele v zadnjih 7 letih, ko je sam ali v družbi dr. Stanka Tominška, dr. Mihe Potočnika in Pavle Jesihove preplezal vse stene naših gorskih orjakov po enkrat ali večkrat. Pred leti se je v družbi dr. Tominška, dr. Potočnika in ravnatelja Lovšina povzpel na Matterhorn, letos pa je v družbi prvih dveh preplezal zelo nevarno steno Dachsteina. Dalje se je letos povzpel na vrh Kanina in Montaža. Triglavsko severno steno je pa letos preplezal v vseh smereh kar sedemnajstkrat. Poleg tega je letos v družbi dr. Potočnika preplezal novo smer v steni Jalovca. Poleg najdrznejših plezalnih tur je prehodil vse naše planine, samo na Triglavu je bil v svojem življenju okrog 150 krat, medtem ko ne more števila drugih tur navesti niti v približnem številu.

Precej njegovih plezalnih tovarišev že krije hladna zemlja, ker so postali žrtve planin. Nekatere izmed njih je Čop mrtve spravil z nedostopnih pečin v velegorske soteske in jih spremil k večnemu počitku. Lepo število pa jih je, ki jim je rešil življenje, ko jim je v zadnjih trenutkih v snegu, megli burji in viharju z največjo nevarnostjo za lastno življenje pritekel na pomoč. Pisma iz Nemčije in Avstrije, ki jih je prejel od svojcev rešenih, so Jožetu hvaležno priznanje za njegovo požrtvovalnost.

Joža čop je vedno vesel in židane volje, izvrsten družabnik, vedno poln zdravega planinskega humorja in kot tak dobro znan vsem tistim, ki so jih zimski šport, krasote narave in veličastje naših gor pritegnili nase. Pred dvema letoma je sodeloval pri filmanju prvega jugoslovenskega alpinskega filma »V kraljestvu Zlatoroga«, lansko leto pa v filmu »Triglavske strmine«. Naš jubilant je vseh 10 let član jeseniške »Skale«, dalje časa je bil njen podpredsednik in načelnik plezalnega in reševalnega odseka. Čop je brez dvoma danes najstarejši in najbolj izkušeni plezalec in poznavalec naših velegorskih sten.

G. Čopu, čigar zasluge za razvoj alpinizma v Sloveniji so velike, želimo k njegovemu trajnemu jubileju, da ga usoda ohrani še dolgo vrsto let čilega in zdravega!

Jutro, 22. oktober 1933

 22.10.1933

 

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti