Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 25.08.1967

  25.08.1967


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G.Š.

petek, 25. avgust 1967, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 839

Delo, Šport: ... Bonattijev steber v Druju

Že trikrat so naši plezalci v preteklih letih poskušali priti na vrh Druja po smeri Bonattija, toda niso uspeli. To se je sedaj posrečilo navezi AO Lj. Matica Stanetu Belaku in Mikcu Drašlerju. 27. VII. sta bivakirala sredi vstopnega ozebnika, ker zaradi obilice padajočega kamenja, ki so ga prožile brezštevilne naveze v steni, nista mogla doseči običajnega mesta. Drugo noč sta prebila na mestu, kjer je Bonatti drugič bivakiral in še istega dne izplezala. Njuno napredovanje je močno ovirala skupina nemških alpinistov, ki je bila pred njimi in pa številne druge naveze, ki so neprenehoma prožile kamenje.
12. VIII. so alpinisti Belak, Drašler, Sazonov, Štupnik, Mlekuž in Meden skupaj s francoskimi alpinisti preplezali tri različne smeri v Aiguile d'LM, katerih ocene se vse sučejo v zgornjih mejah težav. Dru so naši plezalci (Sazonov, Štupnik, Mlekuž, Meden) preplezali tudi po zahodni steni (8. - 9. 8.), ki ima od poprej že dve slovenski ponovitvi.
V Chamonixu so sedaj ostali le še trije naši alpinisti (Sazonov, Štupnik in Mlekuž), ki bodo do srede septembra skušali v kratkih obdobjih lepega vremena opraviti še čim več vzponov. Kot prvega imajo v načrtu Grand Capucin (Bonattijevo smer).

Mladi alpinisti v Dolomitih
Rosengarten ali Catinaccio z znanimi Vaiolet stolpi, je bil cilj odprave štirih mladih ljubljanskih alpinistov. Vasja Doberlet, Janez Gradišar (AAO), Matija Maležič in Bine Mlač (Lj. Matica) so v štirinajstih dneh opravili vzpone po 10 različnih smereh, med katerimi jih je precej tudi takih, ki jih Slovenci doslej še nismo poznali. Vsekakor najvažnejša je ponovitev Stegnerjeve »direttissime« v 600 m visoki steni Catinaccio, ki je ocenjena s VI in sta jo opravili obe navezi. Zelo zanimivo je tudi prečenje Vaiolet stolpov, ki je sicer lažje toda zelo pestro in za tamkajšnje razmere dolgo. Opravila sta ga Doberlet in Maležič in sicer tako, da sta od stolpa Piaz prečila preko Delago in Stabeler na Winkler, pri čemer sta izbrala celo dve težji vmesni varianti.
Druge smeri, ki so jih v presledkih lepega vremena še opravili so Fehrman in via normale na Torre Stabeler, Heperger v Catinacciu, Preusova s Piasovo varianto v Delago in Stegerjeva v Torre Winkler (VI), Voglerjeva v JV steni Catinaccia (V, 550 m) in via Emerida v Stabeler stolpu (VI).
Za mlade alpiniste, ki so bili prvič v Dolomitih in prvič na odpravi sploh, je to zelo lep uspeh, ki pa žal ni mogel biti kronan še s zaključno smerjo v Roda di Vael, ker je plezanje preprečilo slabo vreme. Še posebej pohvalno je dejstvo, da si niso za cilj izbrali modne Tre Cine, pač pa manj poznan predel, ki ga bodo zato s pisanjem in pripovedovanjem lahko močno približali drugim.

Septembra v Zahodne Julijce
Slovenski alpinisti bodo letošnjo letno plezalno sezono skušali izkoristiti še za en tabor v tujini. To pot so na vrsti Zahodni Julijci, na katere nas razen alpinističnih želja vežejo tudi narodnostne vezi. To je predel, kjer še vedno živi precej Slovencev.
Tabor se bo začel 10. septembra in bo trajal do 20. 9., udeleženci pa bodo stanovali v šotorih, ki jih bo možno po potrebi tudi prenašati iz kraja v kraj. Komisija za alpinizem bo oskrbela prevoz z avtobusom in vsakega udeleženca oskrbela s hrano v vrednosti 200 din. Tabor bo vodil Uroš Župančič z Jesenic, prijave pa se sprejemajo do konca meseca.
Predeli, ki so v načrtu za vzpone, omogočajo plezanje v kopni skali vseh težavnostnih stopenj in ne izključujejo tudi možnosti prvenstvenih smeri. Tabor pa je hkrati namenjen tudi pripravi na zimski obisk, saj je za začetek leta 1968 tu v načrtu zimski alpinistični tabor.

Slabo vreme preprečuje načrte
Že tri nedelje zaporedoma se alpinisti pritožujejo, da jim vreme ni naklonjeno. Mnogi načrti tako ostanejo neizpolnjeni, čas primeren za težje in daljše vzpone pa gre vedno bolj h kraju. Tudi to nedeljo je bilo v Tamarju podobno. Od pomembnejših vzponov je bila uspešna le naveza Koritnik - Uršič, ki je že v soboto vstopila v Aschenbrennerjevo smer. Prisiljena sta bila sicer bivakirati pod streho, toda glavnemu nalivu sta vseeno ušla. Mariborska naveza, ki jima je skušala v nedeljo slediti, ni imela te sreče in jih je dež zavrnil že kmalu po vstopu. Zabeležen je bil tudi prvi poskus ponovitve smeri JLA v Šitah, ki sta jo lansko leto preplezala Košir in Krivic, vendar se je poskus predčasno končal. Nekaj navez pa je uspelo v lažjih smereh, med katerimi je prednjačila Hornova.

Oznake: ALP, AN
eXTReMe Tracker