Jutro (1933), Ponedeljska izdaja: Včeraj so v Kranju zborovali delegati SPD iz vse Slovenije — Prizadevanje za preustroj in izpopolnitev naše planinske organizacije

Kranj, 26. novembra 1933

Po 40 letih obstanka in po kongresu Zveze planinarskih društev Jugoslavije, ki se je letos vršil v Ljubljani v počaščenje 40-letnice, je danes zopet zborovalo naše Slovensko planinsko društvo. Sestali so se delegatje v gorenjski metropoli, da podajo smernice za smotreno in plodno delo v bodočnosti. Kranj jim ni priredil posebnega sprejema, tudi sicer je bil ves današnji občni zbor brez nepotrebnega pompa. Zato pa je posvetovanje bilo stvarno, resno, poglobljeno. Ves potek skupščine je pokazal razveseljivo disciplino in je rodil sklepe, ki naj pripomorejo h krepkemu nadaljnjemu razvoju naše zaslužne planinarske organizacije.

Že včeraj popoldne so prispeli delegati podružnic in osrednjega društva SPD v Kranj ter so se zvečer na sestanku prerešetala vsa aktualna vprašanja organizacije. Občni zbor pa je danes ob 9.30 v gledališki dvorani Narodnega doma otvoril predsednik dr. Josip Pretnar. Toplo je pozdravil delegate, od katerih jih je 23 zastopalo osrednji odbor SPD, podružnice pa 53 delegatov. Poseben pozdrav je predsednik naslovil uglednim predstavnikom, izmed katerih so bili navzoči sreski načelnik vladni svetnik dr. Franjo Ogrin, zastopnik vojske polkovnik Milan Radovič, župan Ciril Pirc, ravnatelj Tujsko-prometne zveze in Putnika iz Ljubljane Vladimir Pintar ter ravnatelj inž. Šlajmer iz Maribora, zastopnik JZSS dr. Vrtačnik. urednik »Planinskega vestnika« dr. Josip Tominšek iz Maribora, zastopniki tiska itd. Z odobravanjem je nato bil sprejet predsednikov predlog, da občni zbor pošlje vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, brzojavne pozdrave pa ministrom gg. Gumenkoviču. dr. Kramerju, Puclju, Hanžeku in Laziču, nadalje gg. banu dr. Marušiču in pod banu dr. Pirkmajerju, v katerih je planinarski pokret doslej vedno našel vnete zagovornike in podpornike ter se enake naklonjenosti nadeja tudi za bodoče čase.

Tajnik dr. Brilej je prečital pozdrave občnemu zboru, ki so jih poslali župan ljubljanski dr. Puc, iz Tržiča predsednik podružnice Albin Lajovic in iz Ljubljane dr. Fran Tominšek v imenu Zveze planinskih društev Jugoslavije. Potem pa je g. predsednik dr. Pretnar takole opisal sedanje stanje in bodoča prizadevanja SPD.

Govor predsednika dr. Pretnarja
S posebnim zadoščenjem ugotavljam, da se je kljub težkočam naše delovanje v preteklem letu lepo razvijalo, da so se medsebojni odnošaji med organizacijami v prijateljskem sodelovanju še bolj poglobili in da je kljub težkim preizkušnjam naše SPD krepko vztrajalo na svoji ugledni poziciji. Na pobudo SPD se je krepko preokrenila tudi naša planinska politika. Naše društvo more pokazati, da je najkrepkeje povzelo propagando, da se obrnejo pota naših planincev od tujih krajev tja na jug naše države, kjer imamo prekrasne planinske kraje, kakršne nam more zavidati tuji svet. Društvo je z dejanjem storilo svoje, da tudi v planinskem pogledu pripomore do resničnega in iskrenega zedinjenja.
Dalo je tudi na kongresu Zveze iniciativo za mnoge druge važne ukrepe, da se prenesejo smernice in delovanje, ki je veljalo do sedaj samo v okviru SPD, tudi na našo celotno državno organizacijo. Gremo pa še dalje. Tudi v uniji slovanskih planinarskih društev smo nastopili aktivnejše. Predsedstvo je danes v rokah SPD, prihodnje leto se ima vršiti kongres slovanskih planinskih zvez v naši državi, predvidoma nekje v Sloveniji, in pripravljeni smo, da tudi pri tej priliki pokažemo svojo trdno in odločno voljo, po svojih skromnih močeh pripomoči k uveljavljenju našega dela in njegovih smernic v bratski družbi slovanskih narodov.
Hvaležno se spominjam podpore, ki smo jo bili deležni pri našem delu s strani ministrov gg. dr. Kramerja, Ivana Puclja, dr. Ulje Šumenkoviča. gg. bana in podbana ter od strani šumske in železniške uprave. Tudi vojaška oblastva so imela polno razumevanje za naše delo ter so s tem sledila zgledom v naprednih tujih državah.
V našem notranjem delovanju mi je omeniti važen dogodek: uvejavljen je naredba o napravi in zaščiti markacij in podobnih planinskih naprav. Krepko se je nadaljevalo naše delo na reorganizaciji reševalne službe za celotni okoliš SPD. Težkoče glede železniških olajšav, ki so glavni pogoj uspešnemu razvitku planinstva in turizma sploh, so bile žal tako velike, da kljub osebnim intervencijam pri ministrstvih še nismo mogli izposlovati olajšav za skupine treh ali vsaj 4 potujočih planincev. Ne bomo odnehali, dokler svojega smotra ne dosežemo. Glede voznega reda in tarifov smo se udeležili anket ter na njih zastopali želje, ki so jih izrazile naše edinice. Podoba je, da bo naša intervencija osobito glede tarifne politike vsaj delno uspela. V preteklem letu smo se oprijeli nove važne akcije: skrbi za vzgojo planinskega naraščaja. To je vprašanje, od katerega pravilne rešitve je odvisen bodoči razvoj planinstva.

Pravkar je došla vest, da ima priti pred Narodno skupščino zakon o turizmu. Zanj ima naše planinarstvo važne predloge in želje, ki jih je ministrstvu trgovine že sporočilo. Čudno, da se naši organizaciji ni dala prilika, da bi se mogli izjaviti o načrtu prevažnega zakona.
Pozornost smo obrnili tudi vprašanju ureditve odnošajev nasproti državnemu erarju odnosno šumski upravi glede sveta, ki ga prepušča ali ki je potrebno za zgradbo planinskih koč in potov, tako glede časa, za katerega ne velja zakupno razmerje kakor tudi glede ostalih pogojev. Tu nas čakajo težke ure in trdo delo. Upamo pa. da bomo dosegli razumevanje na merodajnih mestih, kakor je v interesu planinstva vse države in turizma, a tudi nacionalne telesne vzgoje državljanov.
Slednjič naj se dotaknem posebno boleče rane: našega gospodarstva, vprašanja naših financ. Težko leto imamo za seboj. Dohodki nam padalo, izdatki vedno bolj rastejo. Ugodna rešitev tega problema bo težak preizkusni kamen za delo SPD. Trdno pa sem uverjen, da bomo z združenimi močmi, požrtvovalnim delom poedincev in celotne organizacije tudi v tem pogledu našli izhod.
Ko gledamo danes v bodočnost, vidimo, da so se nakopičile pred nami grmade trdega dela. Toda kakor je planinec skromen, tako zna biti tudi vztrajen in žilav. S trdno voljo, samozatajevanjem in požrtvovalnostjo pa vsaj z nekoliko podpore in razumevanja od strani oblastev bomo zmagali vse težkoče! Zato na delo!

Načela novih pravil in reševalna služba
Skupščina je nato prešla h glavnim načelom bodočih pravil, ki bodo preobrazila dosedanji ustroj SPD. Razvila se je obširna debata, slednjič pa je bil sprejet predlog dr. Hrašovca iz Celja. Za osnovo bodočim pravilom se vzame že izdelani osnutek pravil, ki ga je predelal širši osrednji odbor. V načelu je predlagano, naj se skupno društvo tudi v bodočem imenuje SPD. Vsaka jedinica pa je podružnica tega društva (torej bomo imeli samostojno podružnico poleg vodstva tudi v Ljubljani). Glede premoženja se sprejme načelo, dogovorjeno na predsestankih in sejah širšega osrednjega odbora SPD. Razmerje skupnega društva nasproti podružnicam se točno določi tako, da ima SPD nadzorstvo nad podružnicami in ingerenco, da nedelovne podružnice dovede do dela. Glede premoženja podružnic pa se določi, da v primeru izstopa podružnice iz SPD ostane premoženje očuvano SPD, bodisi da ga upravlja Osrednje društvo ali pa bližnja podružnica, dokler se v istem kraju ne osnuje nova podružnica, ki se ji izroči to premoženje.

Takoj nato je bil sprejet tudi predlog gospodarja SPD g. Cerarja glede dohodkov novega društva SPD: Dohodki novega društva naj se stekajo iz prispevkov podružnic po številu njihovih članov, upošteva pa naj se tudi gmotno stanje posameznih podružnic v toliko, da eventualni primanjkljaj krijejo gospodarsko krepkejše podružnice iz svojih sredstev.
Medtem je prišel v dvorano nerodni poslanec g. Rasto Pustoslemšek. Odličnemu članu SPD in vnetemu podporniku planinarstva je g. predsednik izrekel toplo dobrodošlico, ki se ji je skupščina pridružila z odobravanjem.
Takoj nato je prešla skupščina k vprašanju ureditve reševalne službe, ki je poleg pravil ena najvažnejših zadev SPD. Načrt pravilnika o reševalni službi je bil delegatom predložen že pred skupščino in so se soglasno strinjali. Debata se je sukala zgolj okrog poslednje točke pravilnika: glede prispevka za kritje stroškov reševalne službe. Osnutek je določal, naj bi vsak član SPD prispeval za reševalni fond letno po 5 Din. To se je delegatom zdelo preveč. Stavljeni so bili najrazličnejši predlogi, med katerimi je bil zlasti simpatičen oni, ki ga je stavil duhovni svetnik Pollak iz Tržiča: predlagal je odkupnino z znamkicami. Zastopniki rudarskih revirjev so poudarjali, da je vsako povišanje članarine za rudarje in vobče za delavstvo nezmagljivo. Na drugi strani je predsednik dr. Pretnar pojasnil, da je reševalna služba eno najvažnejših vprašanj alpinizma in da reševanje pobere vsako leto okrog 30.000 Din, ki jih je doslej bilo treba kriti iz blagajne osrednjega odbora SPD. Dosedanje fretarenje naj bo že vendar enkrat končano, ustvariti je treba reševalni fond. Reševanje ne vpraša, ali imaš denar. Kadar je sila, je reševati dolžnost! ...
Tudi tu je bil po vsestranski debati sprejet predlog dr. Hrašovca: SPD zbira za kritje stroškov reševalne službe poseben reševalni fond, ki ga opravlja širši osrednji odbor. Fond se vzdržuje tako, da prispevajo podružnice, ki nimajo koč od vsakega člana po 2 Din, z eno ali dvema kočama po 3 Din, z več kočami pa po 4 Din. Oni posetniki koč SPD, ki so člani društev, s katerimi obstoja reciprociteta, plačajo po 1 Din, vsi ostali posetniki (inozemci) pa po 2 Din vsaki prenočnini.

Volitev poverjenikov in nadzornikov
Podružnice bodo tudi poslej plačevale Osrednjemu društvu za upravo po 2,50 Din. Sledila je volitev petih poverjenikov podružnic in treh njihovih namestnikov, ki pošljejo za leto 1934 v širši osrednji odbor ter volitev društvenega nadzornika in dveh namestnikov. Izvoljeni so bili poverjeniki: dr. Juro Hrašovec iz Celja. inž. Šlajmer iz Maribora, Rici Mayr iz Kranja, dr. Ivan Štempihar z Jesenic in Ante Beg iz Trbovelj. Namestniki so: duh. svetnik Polak iz Tržiča, Martin Ule iz Mežice in Ivan Jelen iz Rateč. Nadzornik je g. Pučnik iz Ljubljane, namestnika pa Ivo Kvac iz Slovenj Gradca in Josip Lavtižar iz Kranjske gore.
Kot delegati za Zvezo planinskih društev Jugoslavije so bili izvoljeni: dr. Fran Tominšek, dr. Josip Pretnar, Cesar, dr. Brilej, inž. Šlajmer in kot namestnika dr. Hrašovec in Pučnik.

Priznanje dr. Seniorju
Takoj je povzel besedo g. Pučnik: »Kakor smo čuli, je dosedanji nadzornik podružnice SPD g. dr. Senjor odložil vse funkcije pri SPD. Ne smemo gladko preko tega odstopa. Dr. Senjor je mnogo storil za SPD in za razvoj naših podružnic.
Zaslužil bi za ocenitev svojih lepih zaslug daljši govor, a vzemite v zahvalo na znanje te moje besede!«
Pučnikov govor je bil sprejet z odobravanjem, takisto je skupščina dala dr. Senjorju polno priznanje s sklepom, da se mu pošlje pismena zahvala s pozdravom.

»Planinski vestnik« in njegov urednik
Ko je tako bil levji del skupščine gladko in spretno opravljen, je poročaj tajnik dr. Brilej o »Planinskem vestniku«, ki se tiska v 1300 izvodih in povzroča letno okrog 100.000 Din stroškov. Planinarska zavest zahteva, da se dvigne število naročnikov. Skupščina zatorej apelira, naj se podružnice oddolžijo prizadevanju za tako lepo urejevano pa tudi ceneno glasilo a tem, da propagirajo razširjenje in kolikor mogoče sodelujejo s prispevki. V vsaki družini, kjer je več članov SPD, mora biti vsaj eden naročnik.
Sledil je prisrčen intermezzo. Predsednik je v lepo zaokroženem govoru izrekel zahvalo in čestitke ravnatelju dr. Josipu Tominšku, ki praznuje srebrni jubilej, odkar se z idealno vnemo in zglednim požrtvovanjem bavi z uredništvom »Planinskega vestnika«. Njegove zasluge bi se dale opisati v obširni knjigi. Ravnatelj dr. Tominšek zasluži občudovanje, da je mogel vztrajati kot urednik celih 25 let.

Skupščina se je z glasnimi ovacijami pridružila predsednikovemu voščilu.
Ravnatelj g. dr. Tominšek se je vidno presenečen zahvalil, saj ni prišel na skupščino po čestitke, temveč da podrobneje spozna notranji ustroj SPD. Na današnji skupščini je uvidel, koliko je v vsem prizadevanju dela, za katero nihče ne žanje nobenega plačila. Kaj bi to, da ima naš narod v prekrasnih planinah svoje bogastvo, to je ravnatelja dr. Tominška vzdržalo 25 let za uredniško mizo. »Res, lahko bi pisal zgodovino,« je v zahvali poudarjal dr. Tominšek, »toda treba je gledati v bodočnost. Pojdimo naprej! Bodimo si bratje in malo trši bodimo! Vzdržal bom, dokler bom mogel, makar do petdesetletnice urednikovanja! ...«
Z enako pozornostjo je nato bilo vzeto na znanje sporočilo predsednika, da je ugledni alpinist in pisatelj dr. Tuma letos praznoval 75-letnico rojstva. Ta svoj dan je praznoval s tem, da je čil in zdrav odšel s svojo družino na Triglav. Skupščina mu sporoča najtoplejše čestitke!

Mladinska organizacija
Sledila Je še važna razprava o ustanovitvi Mladinske organizacije. Potrebujemo jo, da vzgojimo kader zavednih planincev, ki bodo prevzeli bremena starih, spoznali naloge pravega planinarstva, osvežili tempe, rament in tradicije. Pritegnimo mladino nazaj k zemlji! Kdor ljubi rodno zemljo, je pravi državljan. Mladinska organizacija bo združevala fante in dekleta med 14. in 20. letom ne glede na stan. Krita bo za podružnicami, vsaka mladinska edinica se bo upravljala sama, imela bo gospodarsko samostojnost. Vzgajala pa se bo po navodilih in pod nadzorstvom SPD. Mladina bo imela tudi svoje glasilo. Skupščina je sklenila, da osrednji odbor takoj vzame v roke pokret mladinske organizacije, da jo spravi v sklad s šolskimi in drugimi zakoni ter izdela pravila, nakar bo že prihodnje leto mogoče organizacijo razviti. Pokretu v Sloveniji bodo nedvomno sledila ostala društva v Jugoslaviji.

Med slučajnostmi je še predsednik sporočil, da se bo kongres Zveze planinskih društev Jugoslavije vršil drugo leto v Skoplju. Osrednji odbor bo skušal organizirati poseben vlak iz Slovenije, povratek pa bo sledil v skupinah preko razvih slovitih izletniških točk našega juga. Stroški ne bodo segali daleč preko tisočaka.
Tako je skupščina prerešetala ves dnevni rod in je predsednik lahko že ob pol 13. zaključil zborovanje. V snegu, kije začel zasipati Gorenjsko, so se delegatje po prisrčnem slovesu od domačinov odpravili k povratku iz nedeljsko zasanjane gorenjske prestolnice.

Jutro, 27. novembra 1933