Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Skupščina Planinske zveze Slovenije

Vladimir Habjan, Planinski vestnik: … predolga razprava in odhajanje delegatov je privedlo do prekinitve - Mnenja nekaj delegatov

Skupščina Planinske zveze Slovenije


V soboto, 15. maja 2004, je bila v Novem mestu redna letna skupščina PZS.
Pred sejo je vodstvo PZS na novinarski konferenci predstavilo najpomembnejše aktivnosti PZS, kot so:

25 let slovenskega pristopa na Everest, problematiko varnosti v gorah pred začetkom letne planinske sezone, zavarovanja za primer nesreč ter rezultate ankete o obiskovalcih gora, nov program usposabljanja planincev za pridobitev strokovnega naziva »varuh gorske narave«, uspešen začetek akcije Od Prekmurja do Primorja, priprave na septembrsko skupščino alpskega loka CAA in še nekatere druge aktivnosti.

Začetek skupščine je bil tako kot ponavadi slovesen, zapeli so ljudski pevci Fantje z vasi, zaigral je harmonikar Janez Lekše. Skupščino so uvodoma pozdravili: predsednik PD Novo Mesto Jože Perše, podžupan občine Novo Mesto Adolf Zupan, v nadaljevanju pa še poslanec Jelko Kacin in župan občine Škocjan Tone Zupet. Jelko Kacin je v svojem govoru poudaril, da se mora PZS pripraviti na Evropo in se vprašal, če je sedanja organiziranost še primerna. Poudaril je, da je Slovenija za Evropo ena regija in nadaljnje drobljenje ni smiselno.

Po izvolitvi delovnih organov je skupščina začela z delom. Delovni predsednik Rudi Skobe je povabil k razvojno usmerjeni razpravi in apeliral na strpnost do drugače mislečih.

6Predsednik PZS Franc Ekar je podal poročilo o delu v preteklem obdobju, ki je vsebovalo večino tem, ki jih je obravnaval upravni odbor PZS. Povabil je »nazaj k naravi« in »nazaj v planinski paradiž, v raj vrh gore« ter čestital PD Novo Mesto ob njihovem 90-letnem uspešnem delu. Zavzel se je za to, da bi bil sprejem novih zakonodaj, ki posegajo v gorski svet, bolj naravovarstveno usmerjen. Velik poudarek je posvetil planinskemu vstopu v Evropo, problematiki prostovoljstva v planinstvu, organiziranju in izvajanju gorskega reševanja, kvalitetnemu delu strokovnih služb in prostorom PZS, povečanju odgovornosti delovanja v planinstvu, problematiki mladih in planinskemu muzeju. Na koncu se je zahvalil vsem, ki so s svojim delom prispevali k tem, da je »da je PZS kar se da resnično vse slovenska«.

Sledilo je poročilo verifikacijske komisije - skupščina je bila sklepčna. Ob sprejemanju dnevnega reda se je zapletlo, saj delegati niso sprejeli pobude GRSS, da predstavi problematiko organiziranja GRS, zato so vsi delegati GRS zapustili skupščino. Sprejet je bil sklep, da se o vsakem predlogu takoj sklepa in da se na naslednji skupščini obravnava poročilo o izvajanju sklepov prejšnje skupščine. Manja Rajh (Celje Matica) se je vprašala o zakonitosti uveljavljenih sprememb Statuta PZS.

Sledila so skrajšana poročila nekaterih komisij in odborov pri UO PZS. Po odmoru je sledila razprava na poročila. Tomaž Willenpart (PD Ljubljana-Matica) je opozoril na netransparentnost delovanja PZS, neurejeno zavarovanje za reševanje v tujih gorah, neustreznost članarine, porast stroškov PZS in obravnavo plana 2005 - ki ga ni na dnevnem redu. Več razpravljavcev je načelo temo starosti članov mladinskih odsekov. Katja Kadiš (Vodniška komisija) je izpostavila problematiko zavarovanja vodnikov, zato je bil sprejet sklep, da so vsi strokovni delavci zavarovani za odgovornost tudi če gre na aktivnostih za nečlane planinskih društev. Sprejet je bil tudi sklep, da strokovne službe redno plačujejo stroške bivanja v planinskih kočah, kjer potekajo vodniške in druge aktivnosti, kar je bil problem v preteklosti. Nekaj zapletov je bilo v zvezi s planinskim muzejem, zato je bil sprejet, da PZS sklene dogovor, ki bo olajšal nadaljevanje projekta izgradnje muzeja. Na pobudo Bojana Rotovnika (Šoštanj) je bil sprejet sklep, da dodatno zavarovanje urejajo člani z zavarovalnico in ne več prek PD. Zaradi pogostih zapletov v zvezi s sklepčnostjo je bil sprejet sklep, da se zmanjša število delegatov za skupščino. Izpostavljenih je bilo še več tem kot: neučinkovitost reorganizacije dela PZS in strokovnih služb, »večna tema« - članarina, podpora evropskim pešpotem, spet se je obudila pobuda za predmet planinstvo v šolah idr. Zanimiv je bil predlog Mira Eržena (Mojstrana), naj se delovni prostori PZS preselijo v prostore muzeja v Mojstrani. Napetost je nekoliko narasla po tem, ko delovni predsednik delegata Marka Goršiča (MDO Notranjska) ni pustil k razpravi zaradi nenavedbe teme razprave. To in veliko število razpravljavcev, ki je časovno precej zavleklo sejo, je imelo za posledico odhajanje delegatov. Zato je bilo po hitrem postopku sprejeto le finančno poročilo, po tem pa se je seja po dobrih šestih urah zaradi nesklepčnosti zaključila. Na dnevnem redu pa je ostalo še precej točk: poročilo častnega sodišča in nadzornega odbora, finančni načrt za 2005, problematika poslovnih prostorov PZS in vsebinska tema: kakšno planinsko organizacijo si želimo ter ključne naloge slovenskega planinstva v naslednjem obdobju.

Nekaj delegatov smo med skupščino in po njej povprašali za mnenje.

Jože Perše, predsednik PD Novo mesto:
Današnjo skupščino smo začeli po prijetnem kulturnem programu. Pričakovali smo, da bo potekala v strpnem tonu, vendar se je že na začetku zataknilo. Težave delovnega predsedstva so bile kar velike. Nekaj delegatov je nasprotovalo tolmačenju poslovnika in protestno zapustilo skupščino. Upali smo, da bo skupščina končana do štirinajste ure, zdaj pa kaže, da se bo zavlekla v pozne popoldanske ure.

Tomaž Willenpart, predsednik PD Ljubljana-Matica:
Naše društvo je mnenja, da dokler PZS ne bo zagotovila transparentnosti in jasnosti poslovanja, kar se odraža tudi na današnji skupščini, toliko časa se bomo še naprej ukvarjali sami s seboj, ne da bi gledali predvsem vnaprej.

Ivan Resnik, predsednik PD Kamnik:
Vsekakor gre pohvala organizatorjem, ki se vsako leto trudijo – kljub nekim pomanjkljivostim - da je skupščina dobro pripravlja. Mislim, da se Skupščina preveč ukvarja s problemi, ki ne sodijo sem, pač pa bi se morali reševati drugje. Absolutno traja skupščina predolgo. Morala bi biti bolje pripravljena - to je verjetno kritika na organe PZS - sklepi, ki se predlagajo, vsi ne sodijo na skupščino, morali bi biti drugačni, drugače formulirani in bolj konkretni. Pravila, dogovori naj bi bili bolj življenjski, ne pa deklarativni.

Roman Ponebšek, predsednik PD Litija
Zdi se mi, da je skupščina predolga. Točka, kjer govorimo o viziji, se mi zdi po svoje nepripravljena, žal se tudi pogovarjamo o nekih vodilih, ki jih že imamo - torej se mi zdi ta točka nepotrebna. Všeč pa mi je, da se krešejo mnenja, kar dokazuje, da planinska društva delamo. Tistih 42 %, kar nas je tu, smo aktivni, imamo različna mnenja in to je pozitivno za razvoj organizacije, ker različna mnenja bogatijo organizacijo. Sam potek, prostor, ambient je v redu, PD Novo mesto kot gostitelj oz. Dolenjska in Bela krajina so se potrudile in zaslužijo vso pohvalo. Dolžina skupščina pa bo zopet tista, ki bo očrnila ta lep prostor.

Miro Eržen, predsednik PD Mojstrana:
Mislim, da današnja razprava na skupščini kaže na to, da je veliko vsebine, ki jo planinska organizacija kljub razvejani strukturi organov, funkcionarjev in tudi strokovnih služb ne uspe pripeljati do konca oziroma do rešitve, ki bi jih potem skupščina več ali manj potrdila in s tem omogočila nadaljevanje dela in bi več pozornosti posvečala nadaljnjemu razvoju planinstva. Tako pa se neprestano vračamo k tistim prvobitnim vsebinam, to se pravi: članarina, status gorskih reševalcev, vodnikov, zavarovanje in nenazadnje, ki sodijo v neke strokovne skupine ali pa organe. Kar pomeni, da bo verjetno potrebno v bodoče razmišljati tudi o tem, kako izboljšati organizacijsko učinkovitost PZS v celotni hierarhični strukturi. Glede na spremembe v družbenem okolju bodo morale biti skupščine večji usmerjevalec razvoja planinske organizacije, seveda pa bodo morali izvršilni organi sprejete sklepe bolj dosledno upoštevati.

Manja Rajh, predsednica PD Celje - Matica
Z današnjo skupščino nisem zadovoljna, ker če bi bilo res, kar je rekel podpredsednik Vidmajer, da meddruštveni odbori odlično delajo, usklajujejo mnenja, ideje, predloge, potem danes ne bi bilo treba skupščine prekiniti, saj bi jo lahko končali recimo v treh urah. Glede na današnjo razpravo predvidevam, če bi se skupščina še naprej odvijala, da bi kdo od delegatov predlagal nezaupnico sedanjemu vodstvu. Razočarana sem, da skupščina ni sprejela mojega predloga sklepa, da častno sodišče PZS obravnava za mene ponarejanje statuta PZS, ker sem predlog sklepa utemeljila. Če pa je bil na skupščini 2002 sprejet sklep, da se lahko opravijo kozmetični popravki našega statuta, zakaj to pojasnilo ni bilo zapisano v Obvestilih PZS k zapisniku lanskoletne skupščine, saj je bilo takrat ravno zaradi tega izrečenih precej besed na račun poštenosti vodstva. Danes je bilo večkrat govora, da naša zveza dela premalo transparentno. Pri izkazu poslovnega uspeha sem zasledila, da so od 16 postavk poslovnega uspeha za lansko leto »drugi prihodki« peta najmočnejša postavka, izmed 33 postavk »odhodki«, pa so »drugi odhodki« peta najmočnejša postavka. Danes sem imela v pripravi sklep, da je potrebno te ostale prihodke oz. odhodke podrobneje razčleniti vsaj na 10 postavk. Ni mi všeč, da je bila ogromna vsota porabljena za delo preko študentskega servisa. Zanima me, kakšno delo se je plačevalo. Tudi če govorim o netransparentnosti poslovanja finančnega načrta naše zveze, bi rada vedela, kakšna je bila višina izplačanih bruto plač v preteklem letu za vsakega zaposlenega v strokovni službi, kakšni so bili izplačani materialni stroški: kilometrina, dnevnice in kakršna koli druga izplačila za vsakega člana UO. Zlasti pa me zanima, koliko so dobili izplačano vršilci dolžnosti generalne sekretarke. Včasih imam občutek, da si želijo biti to ravno na račun sredstev, ki jih pridobijo. Res ne vem, zakaj smo morali v tako kratkem času odsloviti že tretjo generalno sekretarko, zakaj sta se v kratkem zamenjali dve računovodkinji. Resno se sprašujem, da je z našim vodstvom PZS nekaj hudo narobe in menim, da so že predolgo na teh delovnih mestih in če se izrazim malo prislovično, potrebujemo v naši zvezi svežo kri. Za danes sem pripravila tudi, kako naj bi PZS izgledala v bodoče, in sicer sem želela predlagati, da bi v naši zvezi imeli tri kategorije članstva brez opredelitve starosti: "planinci rekreativci", kamor bi uvrstili pohodnike, tekače, kolesarje - ta kategorija bi nam zagotavljala množičnost, potem "planinci gorniki": tu bi bili vključeni gorniki, varuhi narave, markacisti, vodniki, mentorji in "planinci športniki": alpinisti, športni plezalci, gorski reševalci. Višina članarine seveda ne bi bila tema današnje skupščine. Zagotovo pa naj bi bila za rekreativce minimalna.

Franc Ekar, predsednik PZS:
Prekinitev redne skupščine, nekako spominja na parlamentarne pestrosti, katere si poslanci za visoka plačila, denar davkoplačevalcev, kaj lahko privoščijo. V našem primeru društvenega neplačanega prostovoljstva pa je vsekakor precej drugače, ko se moramo odtrgovati čas na račun drugih opravil, tudi rednega dela ali v breme ostalih aktivnosti. To, da se je s programiranimi eno in istih diskutantov in replikatorjev potrošilo skoraj sedem ur časa, zanesljivo ni v čast prvi skupščini PZS v »evropski skupnosti«, kot ob praznovanju dolenjskega planinstva, kajti to polno pravno EU članstvo Slovenije nas zavezuje še posebej k racionalnostim, osebnemu dostojanstvu, planinskemu poslanstvu, pa tudi v tem primeru optimalni izrabi skupščinsko planinskega časa. Prekinitve zaradi delegatskega zapuščanja skupščine so znane, še posebej mariborska, kot že v letu 1907 nastali »upor« podružnic ali v letu 1929 pričeti »skalaški« udar proti SPD. Kakšne koristi imajo od tega nacionalna planinska organizacija, planinska društva, članstvo, ko se v takih primerih še posebej tako ali drugačno izkrivljanje resnic kot neresnic v javnosti izkaže za vse preje škodljive, kot pa v dobro planinstvu. V osnovi pa to tudi nehote povzroča odpor ljudi za delovanje v društvenih organih, v takih okoljih, kakor še posebej za delegatsko udeležbo na takih skupščinah kot je bila prav ta zadnja. Taka stanja so pa še posebej usodna v prizadevanjih, kako okrepiti in dati veljavo in vplivnost civilni društveni družbi. Ta skupščina pa se je soočila tudi s nečednimi pred skupščinskimi agitacijami posameznikov, ki so z navodili uspeli skupščino razvrednotiti in narediti tako, kot smo doživeli. To zanesljivo ni planinsko, še posebej do delegatov iz tistih okolij, kjer so društva, skromna, tiha vendar delovna in učinkovita in pripadna slovenskemu planinstvu, PZS. Prav ti delegati so izrazili prizadetost pa tudi zaskrbljenost za bodočnost slovenskega planinstva. In so na skupščini ostali prisotni, tiho, ponižni brez besed in diskusij. Vse bolj izstopajo vprašanja ali je res tako močno politično ozadje, ko si določena politična opcija želi pridobiti tudi na ta način svoj primat - v tem primeru v slovenskem planinstvu. Žal analitika kadrovskih stanj in hotenj v športnem prostoru Slovenije to dokaj trdno potrjuje. Čas pa zanesljivo terja spremembe in prilagajanja novim razmeram in stanjem. Še posebej v tem času ko se vsa področja prilagajajo in usklajujejo evropski predpisnosti in razpoznavnosti kot organiziranosti, se bomo morali zanesljivo prilagoditi tudi v planinstvu. Tudi na znanje bo potrebno vzeti, da ne šport, ne planinstvo ni socialnost, ampak je del nadstandarda, ki deluje v javnem interesu. »Žal« je tudi sindikalno planinstvo odšlo, za katerega je bilo vedno dobro materialno poskrbljeno. V porastu so oblike podjetništva, iskanja vseh mogočih bonusov-ugodnosti in pridobitništva. Zanesljivo pa bo težko biti eksistenčno in programsko uspešen ob taki društveni razdrobljenosti v množicah pravnih oseb, katerih planinska, gorska alpska Evropa ne pozna. Smo priča kadrovskim deficitom. Kot s povečevanjem pravno samostojnih oseb drsimo tudi stroškovno navzgor. Dokaj zgornja starostni meja članstva opozarja na pomlajevanje članstva. Med generacijska neskladja bo potrebno dostojanstveno zbliževati. Grozeče kazni za odgovornosti, odgovornih oseb - predsednikov v novi društveni zakonodaji, povzročajo, da se vse težje ljudje odločajo za prevzem kakršnih koli odgovornosti … To je le del napotkov in razmišljanj še posebej za nadaljevanje prekinjene skupščine, ki se bo nadaljevala s pomembno točko že sprejetega dnevnega reda: »O viziji nadaljnjega razvoja in obstoja našega planinstva« slovenske planinske organizacije PZS. Zatorej apel vsem odgovornim nosilcem društvene dejavnosti, da po svojih močeh, znanjih in sposobnostih delujejo napredno, iskreno, preprosto, prijazno in pošteno. Cilj bo dosežen, ko se bomo le pomagali dopolnjevali in dobro namerno prijateljevali.

Vladimir Habjan

(954);
(968);
(970);
(954);
(947);
(940);
(925);
(936);

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti