Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Uporniki v Paklenici

nedelja, 6. oktober 2013, ob 05:28, Boris Štupar, ogledov: 2583

Planet SiOL - Gregor Pavšič: ... plezalci, ameriški terenec in Vinetou

Starigrad, Hrvaška - Pred 50 leti so zgradili jadransko magistralo, nato posneli znamenite filme o Vinetouju in glas o Paklenici se je širil po svetu. Mi smo duh indijanskega upornika iskali z avtomobilskim upornikom.

Avtomobilska poosebitev Old Shatterhanda
To je okolje za upornike. Tako za plezalce, ki v navpični steni iščejo svoje meje, za indijanskega upornika Vinetouja, kakor tudi za jeepa.To je okolje za upornike. Tako za plezalce, ki v navpični steni iščejo svoje meje, za indijanskega upornika Vinetouja, kakor tudi za jeepa.
Pogled v vzvratno kamero, vklop štirikolesnega pogona in pazljivo, centimeter za centimetrom, po ozki skalnati cesti navkreber. Kar vzvratno, saj je cesta vse ožja in skoraj pet metrov dolgega terenca bi v osrčju kanjona le težko obrnili. Odnehali smo pod strmo steno, ki se je dvigala proti Velebitu in s katere vsak, ki mu jo uspe premagati, za nagrado dobi razgled na Jadransko morje.

Na eni strani avtomobila sta bila sprva nekoliko začudena plezalca, ki pa se nista dala motiti, temveč sta hitro in pazljivo nadaljevala pripravo svoje naveze, na drugi lesen kažipot z imenom filmskega junaka in največje filmske klasike, ki je pred pol stoletja nastala na območju nekdanje Jugoslavije.

Vinetou in grand cherokee. Prvi fiktivni junak Apačev, drugi zgolj imenski spomin na pleme Cherokeejev, sicer pa tri tone težak proizvod detroitske industrije s pogonskim šestvaljnikom, ki ima okrog 300 avtomobilskih konjev. Naš terenec je kot industrijsko zlo poosebljal Old Shatterhanda, ki je v filmu najprej preganjal Vinetouja, a se prek dvoboja z njim osebno zelo zbližal.

Jadranska magistrala odprla pot v divjo naravo pod Velebitom
Prav jadranska magistrala, ki so jo gradili med letoma 1958 in 1960, je zaslužna za večji obisk narodnega parka pod Velebitom.Prav jadranska magistrala, ki so jo gradili med letoma 1958 in 1960, je zaslužna za večji obisk narodnega parka pod Velebitom.
Toda do Paklenice, ki so ji svetovno slavo prinesli film o Vinetoju in mamljive plezalne stene, je bilo treba najprej priti. Ljudje ne jezdijo več konjev, temveč se do turističnih znamenitosti in naravnih parkov peljejo z avtomobilom.

Danes smo v Starigradu pri Zadru po skoraj prazni avtocesti v dobrih treh urah, nekoč je bilo po zaviti jadranski magistrali potovanje veliko bolj avanturistično. Prav ta obalna cesta, ki so jo gradili med letoma 1958 in 1960, je zaslužna za večji obisk narodnega parka (razglasili so ga novembra 1949) in je v te kraje pripeljala tudi Vinetoujevo filmsko ekipo.

Namestili so jo v motel Paklenica slab kilometer od vhoda v narodni park, ki je bil s 40 sobami in lastno restavracijo za tiste čase precej moderen turistični objekt. V istih prostorih je danes Vinetoujev muzej.
Prvi del po vhodu v pakleniški park je asfaltiran, po dveh kilometrih asfalt zamenja strma skalnata cesta. Vožnja je tam prepovedana.Prvi del po vhodu v pakleniški park je asfaltiran, po dveh kilometrih asfalt zamenja strma skalnata cesta. Vožnja je tam prepovedana.

Vinetou poskrbel za slavo Paklenice
Prizor iz kultnega filma o Vinetouju.Prizor iz kultnega filma o Vinetouju.
Prav po snemanju filmov o indijanskem junaku Vinetouju s spektakularnimi prizori, ki so sredi Dalmacije poskrbeli za vtis Divjega zahoda, je Paklenica najbolj zaslovela.

Filme je ekipa sicer snemala tudi drugje, denimo na Grobniškem polju in tudi pri nas v Škocjanski jami. Vinetouja je vedno igral Pierre Brice, med igralci je bil tudi Slovenec Miha Baloh.

V Paklenici so filme o Vinetouju snemali med letoma 1962 in 1968, ko se je Dalmacija tudi po zaslugi zgrajene jadranske magistrale turistično odpirala svetu. Film je predvsem v Nemčiji žel velike uspehe, to pa je bila tudi dobra promocija za divjo in neukročeno pokrajino pod Velebitom.

Slovenski plezalci so v Paklenici začrtali nove smeri
Najboljši meseci za plezanje so spomladi in jeseni, poleti je pripeka za večino prehuda.Najboljši meseci za plezanje so spomladi in jeseni, poleti je pripeka za večino prehuda.
"Dopoldne plezajo, nato skočijo do morja in se osvežijo. Da, Slovenci so med najpogostejšimi gosti," nas je z dalmatinskim naglasom pozdravil možakar na vhodu v pakleniški park. Ta je danes raj za planince, sprehajalce in plezalce.

Zanje je zgodbo v Paklenici z življenjem plačal pionir vzpenjanja Dragutin Brahm, v sedemdesetih letih so nove smeri začeli postavljati slovenski plezalci, med njimi še posebej Franček Knez, Silvo Karo Stane Belak Šrauf, Janez Jeglič Johan in drugi. Danes je v Paklenici dovoljeno plezati le v tandemu in uporabljati obstoječe smeri.

Pod steno smo srečali tako Slovenca kot tudi Hrvate, Slovake in Poljake. Številni gosti združijo izziv stene z bližino morja, ki je le kak kilometer stran. Najboljši meseci za plezanje so spomladi in jeseni, poleti je pripeka za večino prehuda.

Nekoč je bil v Paklenici tudi kamp, a je bilo onesnaževanja preveč, zato so ga premaknili nižje ob obalo.

Okolje za upornike
To je okolje za upornike. Tako za plezalce, ki v navpični steni iščejo svoje meje, za indijanskega upornika Vinetouja, ki je v filmski stvaritvi stopil na pot gradnji železnice proti zahodu Amerike, kakor tudi za jeepa grand cherokeeja. Nekoč pravi kleni terenec je sicer odprl dušo prestižu in uglajenosti, a vseeno obdržal samozavestni videz ter šest- in osemvaljne motorje. Z njimi ohranja ameriške korenine, ostaja posebnež in upornik.

Gregor Pavšič

Komentiraj (3):

Miro Repar, nedelja, 6. oktober 2013, ob 13:52

Kaj bom zdaj bral še reklame za avte na gore in ljudje?
Tle se borimo proti vožnji v naravi, pol pa delamo reklamo za vožnjo po paklenici.

Igor Pavlič, nedelja, 6. oktober 2013, ob 15:45

"Danes je v Paklenici dovoljeno plezati le v tandemu in uporabljati obstoječe smeri." Torej so solo vzponi in plezanje v troje prepovedani, bog ne daj. da se kdo loti novega projekta ali da zaide, sledi kazen, če ne celo "pritvor"!?

Andrej Pečjak, nedelja, 6. oktober 2013, ob 22:25

Mi plezalci se imamo za neke vrste upornike, ampak ne vem kaj naj bi v naši druščini iskal Jeep Cherokee. To je ena velika zastarela kanta železa (3 tone), ki je sporna tako okoljsko kot tudi tehnično - je neke vrste tehnični dinozaver skupaj s svojim 300 kilskim požrešnim šestvaljnikom. Ko smo se z električnim avtom pripeljali do vhoda v Paklenico, so novinarji Auto motor i sport posneli nekaj fotografij (na cesti pri vhodu, ne višje gori, kjer je promet prepovedan in kjer je bil z blagoslovom Parka posnet ta Jeep), pa so takoj pritekli rangerji povedat, da se reklamnih fotografij ne sme snemati v narodnem parku. Pa se jih očitno sme tudi tam, kjer je promet prepovedan, če dobro plačaš. In potem zraven pripišeš, da si upornik tako kot Winnetou, Old Chatterhand in plezalci...
Do tu vse lepo in prav, ampak mi res nimamo nič skupnega s tem Jeepom, dejansko ne poznam nobenega plezalca, ki bi ga kupil. Nekoč se je večina plezalcev vozila s katrcami, danes se pa z Berlingoti in Kangooji ter še s kakšnim srednjekategornikom, Jeep je pa za večino nas en velik simbol snobarije. Tudi pri lovcih in gozdarjih (ki se vozijo izven cest) ni cenjen, ker je preširok in pretežak, zato se raje vozijo z Lado Nivo, Pando 4x4 ali malimi Suzukiji.
Morda se vsi ne boste strinjali z mano, ampak jaz se od Cherokeeja distanciram in ne maram, da kdo to kanto primerja z nami plezalci oz sploh ne maram, da se nekritično dela reklamo za take tehnološke dinozavre. Snob še nikdar ni bil upornik...

eXTReMe Tracker