Miha Pavšek: ... na Triglavskem ledeniku 23. in 24. septembra 2013
Letošnje redne meritve obsega Triglavskega ledenika, ki smo jih sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, skupaj s kolegi iz Geodetskega inštituta Slovenije, opravili že v začetku septembra, smo minuli teden nadgradili še z georadarskimi meritvami. Te nam omogočajo vpogled v »drobovje« ledenika oziroma izmero njegove debeline in posledično tudi izračun prostornine ledeniških gmot, ki še vztrajajo severovzhodno pod vrhom Triglava, prvaka Julijskih Alp.
Našemu povabilu so prijazno odzvali italijanski kolegi z Inštituta za pomorske vede pri Nacionalnem raziskovalnem svetu (CNR ISMAR/) iz Trsta ter z Oddelka za matematiko in geoznanosti tržaške univerze. S seboj so prinesli posebno napravo – georadar, ki omogoča tovrstne meritve in so ga preizkusili že na mnogih podobnih, snežno ledenih lokacijah. Sodelavci Geodetskega inštituta Slovenije (GIS) so predhodno z lesenimi količki (te smo po meritvah odstranili) označili prereze iz predhodnih tovrstnih meritev, po katerih smo opravili meritve globine. Med temi je gotovo najbolj znana tista na italijanski strani Visokega Kanina, kjer v zadnjih letih na tamkajšnjem ledeniku, ki je zelo podoben našemu pod Triglavom, izvajajo raziskave ter številne meritve. Med eno teh so lani pod ledom odkrili vhod v 660 metrov globoko brezno, v katerem je ena najdaljših navpičnic na svetu, ki meri nekaj manj kot pol kilometra. Vhod v večje brezno sicer manjših razsežnosti je tudi v neposredni bližini Triglavskega ledenika. Z georadarsko meritvijo Triglavskega ledenika, s katero so bili seznanjeni in so nam jo odobrili tudi pristojni na Triglavskem narodnem parku (TNP), smo opravili še zadnjo v nizu letošnjih »triglavskih« meritev. Oktobra je na vrsti še nekoliko nižje ležeči ledenik pod Skuto v sosednjih Kamniško Savinjskih Alpah, kjer bomo prav tako opravili klasične geodetske meritve.
Preliminarni rezultati izmere, skupaj s predhodnimi natančnimi geodetskimi meritvami, bodo dali podrobnejše informacije o obsegu, debelini in prostornini tega še "živečega" ledu na južnem robu Triglavskih podov. Prvi rezultati so pokazali, da je na najglobljem mestu debelina ledenika presegla 8 metrov. To je več kot smo pričakovali glede na posledice podnebnih sprememb, ki smo jim priča v zadnjih dveh desetletjih. Največja globina ob zadnjih meritvah pred 13 leti (leta 2000) je bila namreč 9,5 metra. V okviru meritev so stekli z italijanskimi kolegi intenzivni pogovori o možnosti za morebitno tesnejše sodelovanje. Tako se nam bodo ti verjetno že ob koncu prihodnje talilne dobe pridružili pod Skuto, kjer bomo vzeli debelinsko mero tudi tamkajšnjemu ledeniku, ki je sicer nekoliko debelejši od svojega zahodnega soseda. Od začetka letošnje talilne sezone poskusno spremljamo Triglavski ledenik tudi s posebno kamero za podrobnejši monitoring.
 |
 |
Vse meritve so odličen pokazatelj podnebne spremenljivosti Slovenije (o tej boste izvedeli več na petkovem posvetu na ARSO), saj sta zaradi lege na jugovzhodnem obrobju Alp obe ledeniški krpi zelo občutljivi na podnebne spremembe. Zadnji dve desetletji sta na robu obstoja in torej eni redkih neposrednih prič oziroma dokazov omenjenih sprememb. Morda smo celo ena zadnjih generacij, ki ju (še) lahko občuduje. Pa vendarle dogajanje na Triglavskem ledeniku v zadnjem poldrugem desetletju postavlja pod vprašaj napovedi o njegovem skorajšnjem izginotju. Podnebne spremembe naj bi se kazale tudi v povečanju padavin v zimskem času, ko so na ledeniku padavine v obliki snega. Zaradi vbokle oblike površja ledenika se obdrži sneg na ledeniku še pozno poleti. V zadnjih nekaj letih pa tudi vse do konca talilne dobe, zato ni bil v tem času ledeniški led nikoli povsem razkrit, temveč le prekrit s firnom in snegom zadnje zime oziroma snežne sezone. Če se bodo takšne vremenske razmere nadaljevale in se bo količina zimskih padavin še povečevala, se bo ostanek Triglavskega ledenika, v sicer zelo majhnem obsegu, ohranil dalj časa, kot smo napovedovali pred leti.
Pripravil: Miha Pavšek
Avtorji fotografij v podpisu (vidnem pod miškinem kazalcem)
Slike so (s klikom) vse povečljive, tudi mala naslovna
Več o obeh ledenikih najdete na spletnem mestu DEDI/Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem (dedi.si/...-triglavski-ledenik
in dedi.si/...-ledenik-pod-skuto ter v preglednem članku
o Triglavskem ledeniku(.pdf), kjer so opisane meritve v zadnjem obdobju oziroma med letoma 1999 in 2012.
Pri georadarskih meritvah v septembru 2013 smo sodelovali:
- Costanza del Gobbo in Emanuele Forte (DMG, Univerza v Trstu),
- Roberto R. Colucci (CNR/ISMAR),
- Mihaela Triglav Čekada, Matija Klanjšček, Katja Bajec, Stane Tršan (GIS),
- Matej Gabrfovec, Matija Zorn, Miha Pavšek, Jaka Ortar, Mauro Hrvatin (GIAM ZRC SAZU) in
- Flycom d.o.o.
Povezave na ustanove:
- Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU - giam2.zrc-sazu.si/sl/predstavitev#v
- Geodetski inštitut Slovenije - www.gis.si
- Inštitut za pomorske vede, Nacionalni raziskovalni svet (CNR ISMAR)
- Univerza v Trstu, Oddelek za matematiko in geoznanosti - www.units.it
Več o podnebni spremenljivosti Slovenije:
- http://meteo.arso.gov.si/uploads/.../spremenljivost%20podnebja.pdf
- Vabilo na posvet ARSO - http://www.arso.gov.si/...Vabilo_posvet-4.10.13.pdf