Janez Pikon: Jutranje zarje sledi, še sežejo v vršna ostenja, ko vstopimo v zatrep globoko zarezane doline Zajzera. 
Jutranje zarje sledi še sežejo visoko v severovzhodno ostenje z grebenom in najvišjim vrhom Montaž (Poliški špik, 2753 m), ko vstopimo v zatrep obsežne doline Zajzera, tudi Kugyjevo dolino (Val Saisera, 1001 m) in začnemo vzpon v smeri gore Krniška glavica (Jôf di Somdogna, Köpfach, 1889 m), kar po vrsti se nam predstavljajo še preostali s soncem obsijani sosednji skalnati vrhovi in škrbine, ki se vse od vznožja zoba Zmajevega grebena dalje izpostavljeno spuščajo severno in nižje do prevala in planine Rudni vrh (Sella Somdogna, 1384 m). Težko dostopni vrh Krnični turn (Jôf des Forcellis, 2041 m) je prvi, in že mu severno sledi Krniška škrbina (Foran delle Grave, 1731 m), ob njej pa naš cilj in razgledni vrh Krniška glavica, ki je lažje dostopna gora, nanjo pa vodita označeni poti (611 - 610) severno od koče Rifugio Grego (1389 m) in vzhodno (639 - 652) od bivaka Stuparich (1578 m).
Navkreber po vpetem jugozahodnem pobočju nad dolino Zajzera nas vodi označena pot (611) do koče Rifugio Grego, posedimo na prijetnem razgledišču, odkoder se vzpnemo po gozdni poti in pobočju, ki se zravna in obrne vzhodno, ter spusti v večjo globel z močvirjem. Onstran le-te se z razpotjem vzhodno priključi steza s sedla Rudni vrh, ta privede iz doline Dunje (Val Dogna). Naša pot se obrne zahodno (610) in se vzpne čez strmo gozdnato pobočje, (zahodno pripelje udobna mulatjera iz doline Dunje, kjer se ob cesti odcepi na ravnici Pian dei Spadovai, 1110 m). Daljši vzpon se izteče na poraščenemu predelu, mimo številnih ostankov vojaških objektov, višje se steza obrne zahodno in dviguje sorazmerno vzdolž vznožja skalnatega grebena proti vrhu razgledne gore. Sledi še zadnji vzpon nad razgledno teraso, do vojaških objektov, kjer je lično urejen tudi manjši bivak, od tu nas v smeri vršne glave med rušjem in pečinami popelje steza na razgledno Krniško glavico.
Na izrednem razgledišču nas pritegnejo pogledi na bližnje planote Višarje (1789 m), vrhove in ostenja Kamniti lovec (2071 m), Veliki Nabojs (2313 m), Viš (2666 m) in Montaž z mogočno severno steno, kjer je mogoče opaziti sleherno podrobnost, opazujemo smer zavarovane plezalne poti Via Amalia, po njej smo se pred leti povzpeli na Montaž, nadalje opazujemo skalnato podobo obraza, skrivnostno zamišljen ženski pogled visoko v steni, ki ga je izklesala narava, ja opazujemo, kar odlašamo z gore in nadaljevati v smeri bivaka Stuparich, ter v dolino Zajzera.
Sestopimo jugozahodno, od koder nas razdrta vojaška pot povede mimo vznožja Krniškega turna na prostrane planote pod severno steno Montaža, do mesta priključitve steze iz smeri koče Grego nad zatrepom doline Zajzera, maloprej že opazimo rdeče obarvan bivak Stuparich (1578 m) vzhodno na griču pod škrbino Torre Palizza (1948 m). Krajše posedanje pred bivakom na toplem soncu si po daljšem ogledu nad dolino Zajzera od Višarij z grebenom gora Kamniti lovec, Veliki Nabojs, Viš, preko Montaža, Krniške glavice vse do sedla Rudni vrh, spustimo v globoki zatrep široko zarezane doline do izhodišča.
Janez Pikon