Dotik: Nič posebnega se ni zgodilo šesti dan ... Ali je jutranja karta imela kakšen koli viden vpliv? Seveda ga je imela, saj pišem o tem.
Pot Gruševa
Gozdna vlaka je polna lesne navlake in klasje visoke trave valovi okoli pasu, zaradi kopriv dolge hlače v opoldanski vročini niso odveč. Začetek poti je bil skrit nad zadnjim ovinkom pod Matkom. Cilj ni vrh, ampak naučiti se slediti svojim potem. Na nov dan sem izbral novo lovsko pot, vendar je nova samo zame, ker se od starosti že zarašča in starost ohranja njeno skrivnost. Z nje se odcepi zelo strma, komaj opazna varianta. Neučakan sem, namesto da bi si vzel čas in pogledal, kakšno je nadaljevanje lepše poti. Na vsebino jutranje karte sem že pozabil, ko grizem kolena.
"Bog nam stoji ob strani v najtežjih preizkušnjah in je prav, da v sebi najdemo pot samouresničitve svojega poslanstva, sprejemanja samega sebe kot del Božjega načrta in da sčasoma pokažemo tudi pot drugim, ki se še iščejo. Bog je luč, ki se razdaja za nas in nam kaže pravo pot do našega srca, kjer je mesto ljubezni, to je sprejemanju samega sebe kot del Boga." (Sandi Dolinar, Karte Božje posvetitve, Naša pot)
Nikdar ne hodim sam, tudi danes sva skupaj s samoto. Ravnam kot na prva leta samotarskih pohodov, skrbno opazujem teren, da se bom znal vrniti. Danes mi ni do tavanja, zadnja leta priraslega k srcu. Ojstrica se oblači v oblak, iz doline ostreje zapiha, dobro je imeti rezervni načrt. Zakaj ljudje ne hodijo pogosteje po neoznačenih poteh? Navigacije nimam in stezice ne poznam, ravno v tem je njen čar. Nenavadne skale ali lepa drevesa so naravne in markantne oznake, zlahka si jih zapomnim, le v travnatem delu se sled izgubi. Nepričakovano postane pot dobro uhojena, pričakovano pa kmalu pridem do opuščenega stana.
 |
 |
Med sestopom mi ni treba prepoznati vsako drevo, ključni je občutek znanega, cik cak pa je vedno dober lovski znak prave poti. Na križišču s spodnjo potjo sem radoveden, kakšno je njeno nadaljevanje. Bolje bi bilo, ko bi to raziskal na začetku, a tako je. Katera je prava pot, ali me pelje tja, kamor želim priti? Ali na njej iščem stik z naravo ali gre za iskanje stika s samim seboj? Prvo je sredstvo in drugo namen. Mogoče po štirih urah hoje res nimam ničesar pokazati, razen te poti, vendar se moram na koncu vprašati, kaj je bilo v mojem početju koristnega. Ljudje, ki živijo v teh krajih, sreče ne iščejo na vrhovih, le v vsakdanjem življenju, in vse odgovore jim daje življenje samo, za vrhove imajo komaj kdaj kaj časa.
Pred večerjo s pogledom gladim gozdove Matkovega kota in Karel pove: "V zadnjih 100 letih se je zaraslo 1.000 novih hektarjev gozda od skupno 10.000, kar predstavlja desetino celotnega ozemlja Solčavske." O imenih poti ve: "V Krnico gre K'ma smrt mlade, Gosposka gre v Matkov kot in na planino gre Gruševa." Še v knjigi poiščem, kaj pravi Sandi o pravih poteh.
 |
 |
"Ideali so naša pot notranje preobrazbe, vsakdo ima želje in srčne želje izvirajo iz srca ter nas popeljejo naši notranji resnici nasproti, saj le ko delujemo iz sebe, se v naših globinah odkriva nov svet notranjega samospoznanja, ki nam nudi rešitve vseh naših ovir in vsakdanjih težav. Globoko v sebi, v svoji notranjosti, čutimo svojo resnico, a jo včasih nismo pripravljeni dati ven iz sebe, saj nas je strah zunanjega sveta oz. reakcij in odzivov naše okolice. Ko začnemo delovati iz sebe, se okolje spremeni, nismo več isti, saj v sebi iščemo, kar so nam velikokrat nudili drugi in nas usmerjali po svojih željah ali pa smo sami hoteli ugajati drugim tako po videzu kot obnašanju." (Sandi Dolinar, Nova spoznanja)
Iztok Snoj