Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Odmev lanske nezgode v triglavski steni

Slovenski narod (1928) - Henrik Tuma: Kazenska pravda zaradi neutemeljenih očitkov ge. Pibernikovi. — Kako je prišlo do nezgode v triglavski steni. — Junaški čin ge. Pibernikove.

Lani meseca julija je priobčil Slovenski Narod poročilo o nezgodi g. Deržaja v triglavski steni, ki je dalo povod raznim komentarjem in je vsled napada g. Gspana v »Narodnem Dnevniku« na go. Marko Pibernikovo dovedlo do kazenske pravde. G. Gspan je očital ge. Pibernikovi, da je neresnično poročala z namenom vzbuditi senzacijo, obenem pa ji je očital tudi splošno, da je nje vedenje kot alpinistke neetično, nesocialno itd. Ga. Pibernikova je morala zato ugotoviti resnico o nezgodi v triglavski steni.

Priča dr. Stanko Tominšek in Kramar Mirko sta potrdilo, da ga. Pibernikova poročevalcu »Slov. Naroda« ni hotela takoj dati podatkov, ampak šele na prigovarjanje dr. Tominška, da lahko to brez drugega stori, na kar je dala podatke, ne da bi se spuščala v podrobnosti.
Očitanje poročanja v svrho senzacije je torej neopravičeno.
Priči sta tudi potrdili, da dejanski podatki v poročilu »Slov. Naroda« odgovarjajo podatkom ge. Pibernikove, ki se dobesedno glasi v predmetnem delu: »V naslednjem trenutku je zažvenketal klinov karabiner, ozrla sem se na Deržaja, ki je pa že letel čez glavo brez glasu vznak okoli 25 metrov pod menoj. Z glavo in rameni je udaril na rob police, ki je meter in pol široka, nato se je prevalil čez in obvisel še ostalih pet metrov pod polico. Pod polico se nahaja 350 metrov globok prepad.
V trenutku, ko sem opazila Deržaja, da leti čez mojo glavo, se mi je posrečilo skrajšati vrv za kakih 10 metrov. Takoj sem se pa spomnila, da stojim prosto, nezavarovano in bi me najmanjši sunek potegnil za Deržajem v prepad. Zato sem spustila vrv iz desne roke in se dobro oprijela. V levi nabrano vrv mi je sunek iztrgal, na kar sem se še z levo oprijela skale in prestregla glavni sunek s prsnim košem, kjer je privezana vrv. Sledili so najgroznejši trenutki.«

Ti podatki so docela potrjeni po priči Szalaj, izpoved, ki se ujema tudi s točno analizo dogodka. G. Szalaj se je bil tik pred g. Deržajem ponesrečil na istem kraju in na isti način. — Pod preveso se mu je opesnilo, da je padel vznak, le da ga je že ob 25 m padca ustavil z vrvjo njegov spremljevalec Pagitz. G. Szalaj si je pri padcu nalomil nogo, a ne težko, ker je že po šestih tednih zopet preplezal triglavsko steno, da bi ugotovil podrobnosti svojega padca in onega g. Deržaja. Ugotovil je, da sta radi prevese morala pasti oba vznak, navpično ob steni nizdol. Stena je nekoliko razčlenjena, a gladka. Ob 15. metru je prečna žmula (Wulst), ob 25. m druga. Pri padcu sta se morala oba, Szalaj in Deržaj, obdrsati ob žmuli tako, da se je hitrost padca zmanjšala. Gosp. Szalaju se je bilo med 15. — 25. m padanja posrečilo, da se je s celim životom okrenil proti steni ter je bilo njegovemu spremljevalcu tako mogoče ustaviti padec že ob 25. m z vrvjo. Vrv je pri tem Pagitzu posnela kožo dlani. G. Deržaj pa je vznak letel s plečami ob prvi žmuli, ob 15. metru, potem ob drugi ob 25. metru, od 10. metra naprej je tudi ga. Pibernikova zmanjševala hitrost padca z vrvjo, ki je tudi njej, enako g. Pagitzu, posnela kožo dlani. Deržaj je priletel zato s pleči naprej z zmanjšano silo na spodnjo široko polico, gotovo še 15 metrov nizdol, se tam trenutno ustavil, radi premaha prekobalil čez polico ter obvisel na vrvi pet metrov pod polico. Ga. Pibernikova ga je obdržala na vrvi, ki ji je bila privezana okoli života, ona sama pa se je z obema rokama oprijemala razpoke v steni. G. Szalaj je ugotovil na spodnji polici še sledove krvi od padca g. Deržaja.

Da se je dogodek vršil tako in da si drugače sploh ni mogoče razlagati izida nezgode, priča tudi tehnična analiza celega dogodka. Predno sem se zavzel za stvar, sem izprašal go. Pibernikovo o podrobnostih dogodka. — Nje stvarni podatki so se docela ujemali z onimi, ugotovljenimi na licu mesta. — Po zdravem človeškem razumu v gladki, nerazčlenjeni steni 70°—90° naklonine, ne more nikdo plezati. Enako jasno je, da se mora človek ob navpičnem, neoviranem padcu na skalo na 50 m ubiti. Le otročja fantazija ali pa docela naiven človek si more torej padec v steni zamisliti, kakor bi bil padec iz visokega stolpa navpičen na skalnata tla. Plezalec se loti stene le, če je dovolj razčlenjena. Ker sta Deržaj in Pibernikova priplezala visoko v stene, je bilo to mogoče le, ker je bila razčlenjena. Predmetna stena je imela torej stope in prejeme v žlebu, navpično gori do prevese, prečno po steni pa sta se vlekli dve žmuli in pod njima prehodna polica 11½ metra široka. Po tej polici so gg. Szalaj in Pagitz ter Deržaj in Pibernikova mogli pristopiti in iz nje po odprti, vendar žlebasti skali plezati pod preveso. Tu sta se plezalca morala zavarovati. Drugi plezalec je moral poiskati varen stop in oprijem. Od tod je plezal prvi plezalec do prevese.
Deržaj in Pibernikova sta imela 30 metrov vrvi, od katerih se odbije približno 3 metre za vezavo okoli života enega in drugega tako, da ostane za porabo približno 21 metrov. Ker bi Deržaj moral prelesti preveso s hitrim vzponom sunkoma, morala je ga. Pibernikova obdržati nekoliko metrov vrvi pod roko. Razdalja od prevese do nje je znašala po njeni izpovedi okoli 20 metrov tako, da je obdržala nekoliko metrov vrvi pod roko. Razdalja od prevese do nje je znašala po njeni izpovedi okoli 20 metrov tako, da je obdržala nekoliko metrov vrvi v rokah. Ko je g. Deržaj opesnil in padel vznak, je morala ga. Pibernikova instiktivno obrniti pozornost na vrvi in zavarovanje sebe. Trdi, da je takoj pritegnila k sebi vrvi okoli 10 metrov. Z desno roko se je držala oprijema v steni, z levo je držala vrv. Silo padca je mogla z vrvjo zmanjšati torej ob 10. metru padca. Ob 15. m in 23. m se je moral padec omiliti ob žmulah tako, da je bilo Pibernikovi mogoče vrv še obdržati nekoliko v svoji oblasti. Šele pod 25. m, morda ob 35. m padca, ji je sila padca vrv do zadnjega potegnila iz rok, vendar se je padec že omilil toliko, da Deržaj ni priletel na spodnjo polico s plečami in naprej s polno silo, Ker je g. Deržaj padel ob 20. m vrvi nad go. Pibernikovo in se je pri padcu iztegnila cela vrv, odštete vezave, je morala daljina padca znašati okoli 47 metrov, ali ker noben plezalec do metra ne more preceniti uporabe vrvi, okoli 45 do 50 metrov.

Izpoved priče Szalaja ter tehnična analiza padca priča torej brez vsakega dvoma, da je bila izpoved ge. Pibernikove poročevalcu »Slov. Naroda« docela pravilna.
Kar edino je mogla videti ga. Pibernikova, je bila prva faza padca vznak nad njeno glavo in mimo nje in zadnja faza padca na polico in pod njo. Vse druge posamezne faze in računi pa ne morejo biti nič drugega, nego plod ogleda na licu mesta in tehnična analiza.

Ga. Pibernikova poročevalcu »Slov. Naroda« ni mogla dati analize dogodka, ampak le glavne podatke prvega obrisa. Ga. Pibernikova je po dogodku sestavila dolgo in točno poročilo o nezgodi na pristojno mesto, t. j. za avgustovo številko 1927 »Planinskega Vestnika«.

Radi nekvalificiranega napada akademika Gspana je zahtevala svoje poročilo užaljena nazaj, ker se ni čutila vezano opravičiti se pred g. Gspanom.
Poročilo je v mojih rokah in bo dolžnost »Plan. Vestnika«, da ga sedaj, ko je zadeva pojasnjena, tudi natisne.

Klevetanje zoper go. Pibernikovo je zakrivil vodnik SPD Jože Hlebanja in dolžnost društva je, da zadevo preišče in moža disciplinira. Planinski vodnik je zaupnik, ako se drzne raznašati o turistih, katere je spremljal ali reševal, neresnico, ne zasluži drugega, nego da se ga izloči iz društva. Vodnik Jože Hlebanja je radovednežem v Aljaževem domu kazal na neki primitivni optični napravi kraj nezgode — napačno, t. j. priča Szalaj še posebno poudaril. — Sam niti ni bil na kraju nezgode in ni vedel, kje se je pripetila. Vendar je radovednežem, in med njimi je bil tudi akademik Gspan, pravil, da je g. Deržaj padel le dva metra nad polico in 3 metre pod njo, torej kvečjemu pet metrov.
Razprava je dognala tudi, da je vsako očitanje ge. Pibernikove neetičnosti itd. ne le neopravičeno, ampak so dotična dejstva lahkomišljeno zatrjevana. Priče obdolženca so ga postavile deloma na laž, deloma so postavile dogodke v pravo luč. Sodna razprava je pokazala, da je ga. Pibernikova izvršila občudovanja vreden, visoko etičen, junaški čin, ki je njej in slovenski alpinistiki v čast.
Žalostno pri celi stvari, neetično in poniževalno za dotično mladino je to, da so se raznašale na škodo priznane prve naše plezalke in na škodo alpinistike sploh lahkomiselne prazne klevete.

Dr. Henrik Tuma
Slovenski narod, 21. julij 1928

 - 21.07.1928 

dLib.si


... Leta 1933 ji je bila uradno dovoljena sprememba priimka iz Pibernik nazaj v Debelak. ... Mira Marko Debelak-Deržaj

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45952

Novosti