Primorske novice: Julija bo minilo 50 let, odkar so odprli kočo na vrhu "istrskega Triglava"
SLAVNIK ► Julija bo minilo 50 let, odkar so odprli kočo na vrhu "istrskega Triglava"
Tumova koča jih šteje že 50
Nedvomno je Slavnik - imenovan tudi istrski Triglav, simbol obalnih planincev. Ni le priljubljena točka prebivalcev bližnjih mest slovenske in hrvaške Istre, ampak ga od nekdaj obiskujejo tudi številni ljubitelji narave iz Trsta in Krasa. V zadnjem času pa je deležen tudi vedno večje pozornosti planincev iz notranjosti Slovenije, še zlasti v zimskem In spomladanskem obdobju, ko Slavnik ponuja čudovit razgled in prelepo ter raznoliko cvetje.
Skoraj si ne moremo zamisliti obiska vrha Slavnika (1028 metrov), ne da bi stopili v Tumovo kočo tik pod vrhom, ki obiskovalcem daje prijazno zatočišče že pol stoletja. Je točka in zadnja visokogorska postojanka na Slovenski planinski poti od Pohorja do morja, Transverzala kurirjev in vezistov ter Istrske planinske poti.
V zborniku Obalnega planinskega društva Koper (OPD) v prispevku dr. Božidarja Zege razberemo, da zamisel o planinski postojanki na Slavniku sega že v 19. stoletje, ko so tržaški planinci celo že kupili manjšo parcelo. Uresničilo pa jo je šele OPD, ki je bilo ustanovljeno 4.3.1949 kot podružnica Slovenskega planinskega društva Trst. Že na ustanovnem občnem zboru so planinci sprožili predlog za gradnjo koče, a so namero zaradi znanih političnih in zgodovinskih razmer lahko uresničili šele slabo desetletje kasneje.
Turistično društvo Slavnik Podgorje bo 50. obletnico koče na Slavniku obeležilo 7. julija, ko bo pošta 6216 Podgorje uporabila spominski priložnostni žig. Obalno planinsko društvo pa je ob jubileju izdalo spominsko razglednico, pa tudi sicer bo leto minilo v znamenju praznovanja 50. obletnice koče.
Planinski zanesenjaki na čelu z dr.
Viktorjem Vovkom, utemeljiteljem organiziranega planinstva v slovenski Istri in tedanjim predsednikom društva, so se gradnje koče lotili konec leta 1954, ko je društvo postalo samostojno in se je tudi formalno vključilo v Planinsko zvezo Slovenije. Takrat je bil imenovan gradbeni odbor, ki so ga sestavljali dr. Vovk kot predsednik in člani
Vide Štravs,
Rado Strgar in dr.
Božidar Zega. Projektant in nadzorni organ je bil danes 86-letni, še edini živeči član
Jože Brec.
Gradnja je stekla spomladi 1955. Gradbeni delovodja je bil Jože Jakomin, zidarski mojster iz Kubeda. Dve leti so zidali v težkih razmerah - ceste in mehanizacije ni bilo, primanjkovalo je vode... pa tudi denarja ni bilo ravno na pretek. A so po zaslugi iznajdljivosti in delavnosti mnogih prostovoljcev izpod Slavnika 7. julija 1957 ljubitelji planin le pričakali slovesno odprtje nove koče.
Takrat so sprejeli tudi predlog dr. Viktorja Vovka, naj se koča poimenuje po znamenitem slovenskem publicistu, jezikoslovcu, politiku in borcu za delavske pravice ter utemeljitelju sodobnega alpinizma, dr. Henriku Tumi (1858-1935).
Leta 1958 je bila do koče s Kozine zgrajena cesta, ki je olajšala oskrbo. 30. obletnico pa je koča pričakala neprimerna za vedno večji obisk planincev. Leta 1988 so se zato lotili temeljite prenove. Glavna pridobitev je bil prizidek za predprostor in prepotrebne sanitarije, leta 1989 pa so salonitno pročelje zamenjali s kovinskim. Kasneje, leta 1992, so dogradili teraso in razširili jedilnico, ob 40. obletnici, leta 1997, komunalno uredili okolico koče, leta 2003 postavili lesene mize in klopi, leto zatem obnovili električno napeljavo ... NR
Danes je v Tumovi koči v gostinskem prostoru 70 sedežev; v sobah je osem postelj, na skupnem ležišču pa 20 ležišč. Kočo obišče na leto od 10.000 do 15.000 pohodnikov.
Dostopi: iz Podgorja (poldruga ura). Prešnice (dve uri), s Kozine po cesti (tri ure), iz Markovščine prek Skadanščine (2,5 ure). Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih, za skupine pa tudi med tednom po poprejšnjem dogovoru z oskrbnico Angelco Ban, tel. 050 621-791 oz. 041 893-517.Mirno lahko torej zapišemo, da obalni planinci skupaj s Podgorci in oskrbniki vestno bedijo nad svojo postojanko na vrhu istrskega Triglava.